Ali se luksuzne znamke tržijo drugače?

30.01.2012 ob 18:00
V ponedeljek,  30. januarja smo govorili o trženju luksuznih znamk in posebnostih, ki so povezane z luksuzom. Oktobrska napoved mednarodne svetovalne hiše Bain napoveduje, da luksuz* doživlja razcvet. Do konca leta 2011 so napovedali 13-odstotno rast sektorja najbolj potrošnih dobrin najvišjega cenovnega razreda, v naslednjih treh letih pa še dodatno rast za 6 do 7 odstotkov. In to kljub veliki negotovosti, ki plaši svetovne trge in potrošnike. Luksuzni sektor je torej priložnost, sploh zaradi svoje visoke dodane vrednosti.
Nekaj dejstev o trgu prestižnih oz. luksuznih znamk:
  • Blagovne znamke srednjega cenovnega razreda izginjajo, krepijo pa se nizkocenovne na eni in luksuzne na drugi strani.
  • Lestvica Interbrand-a pravi, da je bilo leta 2001 prvih 100 najboljših blagovnih znamk skupaj vrednih 988,3 milijard ameriških dolarjev. Od tega je 7 luksuznih blagovnih znamk predstavljalo 27,3 milijard ali 2,8 %. Leta 2011 je bilo prvih 100 najboljših blagovnih znamk skupaj vrednih 1.258,2 milijard ameriških dolarjev. Od tega je 7 luksuznih blagovnih znamk predstavljalo 54,1 milijard ali 4,3 %. Zato pa se je zmanjšala vrednost blagovnih znamk oblačil srednjega in nižjega cenovnega razreda (angleško, „apparel“). Če so leta 2001 pomenile 3,0 % skupne vrednoti najboljše stoterice blagovnih znamk, so leta 2011 predstavljale le še 2,3 %.
Ključna vprašanja, na katera smo želeli odgovoriti z različnimi sogovorniki okrogle mize, so:
  • Kako se lahko slovenske blagovne znamke repozicionirajo v luksuzni segment?
  • Ali je država porekla Slovenija ovira ali korist?
  • Kaj se lahko naučimo na primeru slovenskih potrošnikov luksuza?  
Uvod v dogodek o osnovnih izzivih marketinga luksuza in razumevanja potrošnika luksuznih dobrin v daljši časovni perspektivi je naredil Jure Stojan, ki za časnik Večer pokriva marketinške teme. Doktoriral je iz ekonomske zgodovine na univerzi v Oxfordu in med drugim preučeval razvoj poslovnih modelov ponudnikov zdravstvenih storitev – kako so začeli ponujati luksuzne storitve in kako so uporabljali lobiranje kot marketinško orodje.V pogovoru so se mu pridružili:
  • Matej Kurent, CalypsoCrystal, proizvajalec luksuznih dodatkov za Applove elektronske naprave
  • Neil Morley, Akrapovič, proizvajalec vrhunskih izpušnih sistemov za motocikle in avtomobile
  • Niko Slavnič, Everet Group, uvoznik in distributer nekaterih svetovno najbolj znanih kozmetičnih in parfumskih blagovnih znamk

* Luksuz: kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka, razkošje

Mediji o nas:
Poročilo (Večer)
Poročilo (Media Marketing)

DMS zame

Društvo za marketing Slovenije združuje posameznike, ki delujejo na področju marketinga. Eden od pomembnejših ciljev Društva je uveljavitev marketinga kot poslovne filozofije.