Predstavitev rezultatov raziskave Trženjski monitor DMS [REPORTAŽA]
18.04.2011 ob
Potrošnja se racionalizira, število ljudi, ki občutijo gospodarsko krizo v vsakdanjem življenju narašča, vedno več je odrekanja, potrošniki pa bolj kot kdajkoli prej občutijo podražitve.
Rezultati spomladanskega Trženjskega monitorja DMS, ki sta nam jih 18. aprila na mesečnem srečanju DMS predstavila dr. Maja Makovec Brenčič (EF, DMS) in Andraž Zorko (Valicon), niso prinesli nič kaj optimističnih napovedi. Poleg vpliva gospodarske krize na potrošnjo smo tokrat izmerili tudi vpliv na trženje v podjetjih in organizacijah, o rezultatih pa so z nami razpravljali finalisti izbora za marketinškega direktorja leta, Mojca Avšič (Mercator), Aljaž Podlogar (Eta) in Tina Tomažič (Fructal).
Spomladanski Trženjski monitor je izmeril najvišje vrednosti kazalnikov občutenja recesije doslej, saj se je delež tistih, ki jo občutijo, prvič dvignil nad 70% (spomladi 2009 je recesijo občutilo le 52% vprašanih). »Ljudje smo kot kaže ozavestili to kar se dogaja«, pravi dr. Maja Makovec Brenčič, »in prehajamo iz strahu v občutenja«. Trendi zaznani pred pol leta so se še poglobili, več ljudi zaznava posledice recesije kot problem znižanja kupne moči in upada prihodkov. Trženjski monitor je pokazal tudi na dva nova pojava: posledice recesije sedaj veliko bolj opazno posegajo med mlajšo in finančno sicer bolje preskrbljeno populacijo; tisti, ki se odrekajo izdelkom in storitvam, v večji meri omenjajo »hrano in pijačo« (11%).
Nakupi še vedno ostajajo načrtovani in premišljeni (skoraj polovica se jih popolnoma strinja s to trditvijo), potrošniki pa posegajo po cenovno ugodnejših izdelkih in izdelkih v akcijah. Da kupci postajajo vedno bolj preudarni ugotavljajo tudi v Mercatorju (Mojca Avšič), »kupci vedno bolj prilagajajo svoje nakupe, zato narašča tudi delež trgovskih znamk. Vendar pa se to ne dogaja v vseh kategorijah, v nekaterih kupci niso pripravljeni sprejemati komprimisov glede kakovosti«. V Fructalu (Tina Tomažič) se poizkušajo prilagajati kupcem tudi s povezovanjem z lokalnimi predelovalci in kmeti, saj »kupci v vedno večji meri iščejo lokalno pridelane izdelke«.
Anketiranci so tokrat prvič odgovarjali glede sprememb cen. Podražitve so zaznane v večini blagovnih skupin in storitev, največ podražitev so anketirani opazili pri hrani in pijači (73%), sledijo cene goriva in oblačil ter obutve. »Pri podražitvah je ključni problem rast cen surovin«, meni Aljaž Podlogar (Eta), »v zadnji fazi nam ne preostane nič drugega kot da del podražitev prenesemo tudi na potrošnika«. Druga novost pa so vprašanja povezana z varčevanjem. 43% vprašanih navaja, da vsaj del razpoložljivih sredstev privarčuje, prevladujoča oblika varčevanja so različna vloge v bankah (57%). V tradicionalno “nogavico” na eni in bolj tvegane sklade na drugi strani vlaga približno enak delež varčevalcev, to je skoraj vsak peti.
V drugem delu predstavitve rezultatov Trženjskega monitorja, smo razpravljali o odzivih podjetij na recesijo. Kljub nereprezentativnemu vzorcu lahko iz rezultatov zaznamo nekaj smerniic in trendov. V zadnjem letu sta 2 od petih podjetij zmanjšala trženjska sredstva, letos le 1 od petih napoveduje ponovno povečanje teh sredstev, v največji meri pa so trženjske aktivnosti zmanjšala srednje velika podjetja. Polovica podjetj bo vlaganja povečalo na področju odnosov s kupci, pri razvoju storitev in znamk (38%) in razvoju tržnih poti (34%). Zaradi spremenjenih nakupnih navad bodo tudi v Mercatorju največ sredstev namenili raziskavam potrošnikov, manj pa bo prodajno pospeševalnih aktivnosti. V Fructalu razmišljajo podobno, sredstva za raziskave in razvoj se ne bodo zmanjšala, »raziskave postajajo bolj poglobljene, njihovo upoštevanje pa bolj striktno«. Na področju tržno komunikacijskega spleta se trend nagiba k aktivnostim in vlaganju v nove tehnologije, največ podjetij bo vlagalo v spletno komuniciranje (67%), direktni marketing (45%) in pospeševanje prodaje (32%). Največji padec vlaganj bo v sponzorstvih in donatorstvih, organizaciji dogodkov ter oglaševanju v tradicionalnih medijih.
V zaključku razprave smo se vprašali, ali podjetja o spletu le veliko govorijo, ali so tam tudi dejansko tako aktivna, saj je delež sredstev, ki jih namenijo za internet še vedno izredno majhen (le 7%). In ugotovili, da prepričanje v direktne in takojšnje rezultate, ki jih dajejo pospeševanje prodaje in podobne aktivnosti v številnih podjetij pogosto presega prepričanje v spletno komuniciranje, pri katerem gre za »tek na dolge proge«, rezultati pa niso takojšnji. »Ko pridemo do ponudbe in številk, ki jih je treba nameniti spletni komunikaciji, se vsi malo zabremzamo«, je zaključila Tina Tomažič (Fructal).
Oglejte si galerijo slik z dogodka na Flickru.
Pod prispevkom najdete poglobljene rezultate Trženjskega monitorja.
Spomladanski Trženjski monitor je izmeril najvišje vrednosti kazalnikov občutenja recesije doslej, saj se je delež tistih, ki jo občutijo, prvič dvignil nad 70% (spomladi 2009 je recesijo občutilo le 52% vprašanih). »Ljudje smo kot kaže ozavestili to kar se dogaja«, pravi dr. Maja Makovec Brenčič, »in prehajamo iz strahu v občutenja«. Trendi zaznani pred pol leta so se še poglobili, več ljudi zaznava posledice recesije kot problem znižanja kupne moči in upada prihodkov. Trženjski monitor je pokazal tudi na dva nova pojava: posledice recesije sedaj veliko bolj opazno posegajo med mlajšo in finančno sicer bolje preskrbljeno populacijo; tisti, ki se odrekajo izdelkom in storitvam, v večji meri omenjajo »hrano in pijačo« (11%).
Nakupi še vedno ostajajo načrtovani in premišljeni (skoraj polovica se jih popolnoma strinja s to trditvijo), potrošniki pa posegajo po cenovno ugodnejših izdelkih in izdelkih v akcijah. Da kupci postajajo vedno bolj preudarni ugotavljajo tudi v Mercatorju (Mojca Avšič), »kupci vedno bolj prilagajajo svoje nakupe, zato narašča tudi delež trgovskih znamk. Vendar pa se to ne dogaja v vseh kategorijah, v nekaterih kupci niso pripravljeni sprejemati komprimisov glede kakovosti«. V Fructalu (Tina Tomažič) se poizkušajo prilagajati kupcem tudi s povezovanjem z lokalnimi predelovalci in kmeti, saj »kupci v vedno večji meri iščejo lokalno pridelane izdelke«.
Anketiranci so tokrat prvič odgovarjali glede sprememb cen. Podražitve so zaznane v večini blagovnih skupin in storitev, največ podražitev so anketirani opazili pri hrani in pijači (73%), sledijo cene goriva in oblačil ter obutve. »Pri podražitvah je ključni problem rast cen surovin«, meni Aljaž Podlogar (Eta), »v zadnji fazi nam ne preostane nič drugega kot da del podražitev prenesemo tudi na potrošnika«. Druga novost pa so vprašanja povezana z varčevanjem. 43% vprašanih navaja, da vsaj del razpoložljivih sredstev privarčuje, prevladujoča oblika varčevanja so različna vloge v bankah (57%). V tradicionalno “nogavico” na eni in bolj tvegane sklade na drugi strani vlaga približno enak delež varčevalcev, to je skoraj vsak peti.
V drugem delu predstavitve rezultatov Trženjskega monitorja, smo razpravljali o odzivih podjetij na recesijo. Kljub nereprezentativnemu vzorcu lahko iz rezultatov zaznamo nekaj smerniic in trendov. V zadnjem letu sta 2 od petih podjetij zmanjšala trženjska sredstva, letos le 1 od petih napoveduje ponovno povečanje teh sredstev, v največji meri pa so trženjske aktivnosti zmanjšala srednje velika podjetja. Polovica podjetj bo vlaganja povečalo na področju odnosov s kupci, pri razvoju storitev in znamk (38%) in razvoju tržnih poti (34%). Zaradi spremenjenih nakupnih navad bodo tudi v Mercatorju največ sredstev namenili raziskavam potrošnikov, manj pa bo prodajno pospeševalnih aktivnosti. V Fructalu razmišljajo podobno, sredstva za raziskave in razvoj se ne bodo zmanjšala, »raziskave postajajo bolj poglobljene, njihovo upoštevanje pa bolj striktno«. Na področju tržno komunikacijskega spleta se trend nagiba k aktivnostim in vlaganju v nove tehnologije, največ podjetij bo vlagalo v spletno komuniciranje (67%), direktni marketing (45%) in pospeševanje prodaje (32%). Največji padec vlaganj bo v sponzorstvih in donatorstvih, organizaciji dogodkov ter oglaševanju v tradicionalnih medijih.
V zaključku razprave smo se vprašali, ali podjetja o spletu le veliko govorijo, ali so tam tudi dejansko tako aktivna, saj je delež sredstev, ki jih namenijo za internet še vedno izredno majhen (le 7%). In ugotovili, da prepričanje v direktne in takojšnje rezultate, ki jih dajejo pospeševanje prodaje in podobne aktivnosti v številnih podjetij pogosto presega prepričanje v spletno komuniciranje, pri katerem gre za »tek na dolge proge«, rezultati pa niso takojšnji. »Ko pridemo do ponudbe in številk, ki jih je treba nameniti spletni komunikaciji, se vsi malo zabremzamo«, je zaključila Tina Tomažič (Fructal).
Oglejte si galerijo slik z dogodka na Flickru.
Pod prispevkom najdete poglobljene rezultate Trženjskega monitorja.
Datoteke
