[REPORTAŽA] Raziskovalni vidik volitev 2011

Srečanje raziskovalne sekcije Društva za marketing Slovenije je bilo sklicano le teden dni po izrednih državno-zbornih volitvah (4. 12. 2011), na katerih je zmagala Lista Zorana Jankovića (LZS) pred Socialno demokratsko stranko (SDS) Janeza Janše, Listo Gregorja Viranta (LGV) in Socialdemokrati (SD) Boruta Pahorja.

Ker so se v javnosti v zadnjem času pojavili komentarji o strokovnosti in umestnosti spremljanja volilnih napovedi v predvolilnem času, so gosti okrogle mize:

• Zenel Batagelj (Valicon),
• Janja Božič Marolt (Mediana),
• Nikola Damjanić (Ninamedia) in
• Branko Žnuderl (RM PLUS).

Z voditeljem pogovora Darkom Dujičem, članom upravnega odbora Društva za marketing Slovenije, smo predstavili pregled raziskav pred in po letošnjih volitvah, predvsem pa odprli nekaj pomembnih dilem, povezanih s pričakovanji javnosti. Le transparentnost standardov in strokovna interpretacija rezultatov raziskovanj lahko namreč dviguje zaupanje ljudi v stroko.

NEUJEMANJE PREDVOLILNIH PREFERENC S KONČNIM REZULTATOM VOLITEV

V tednu, ki je sledil volitvam, so mnogi komentirali javnomnenjske raziskave kot nestrokovne, zato je Zenel Batagelj podal pobudo za srečanje in v daljšem uvodu predstavil, kaj se je v predvolilnem in povolilnem obdobju pravzaprav dogajalo. Neujemanje rezultatov anket, narejenih v predvolilnem času, s končnim rezultatom ni nova zadeva:

Volitve v državni zbor 2004: neujemanje: zmaga SDS in ne LDS, razlog: volitve proti LDS

Predsedniške 2007, 1. krog: neujemanje: ankete precenijo Peterleta, razlog: četrtkovo soočenje

Volitve v državni zbor 2008: neujemanje: zmaga SD in ne SDS, razlog: mobilizacija levih, delno taktični glas, da ne zmaga SDS

Predčasne volitve v državni zbor 2011: neujemanje: zmaga LZJ in ne SDS, razlog: taktični glas, da ne zmaga SDS,mobilizacija levih, pasivnost desnih

TAKTIČNO GLASOVANJE

Slovenski volivci primerjalno v izjemno veliko primerih oddajajo svoj glas taktično: zato, da ne bi zmagal nasprotnik, kar se pojavlja od leta 2000. Državljani imajo nizko zaupanje v politiko (in nasploh), kot kažejo vsakokratni rezultati Eurobarometra, ki ga izvaja agencija RM PLUS. Veliko volivcev je neopredeljenih, preostali so razdeljeni na leve in desne. Volivci so morda neodločeni, koga bi volili, znajo pa v večji meri povedati, koga ne želijo. Na letošnjih izrednih državnozborskih volitvah se je zgodilo taktično glasovanje v največjem možnem obsegu.

Letošnje volitve so bile verjetno najbolj dokumentirane in Batagelj je zbral vse dostopne vire:

• Pregled neopredeljenih v času, Mediana, CATI, 13.9.-1.12.
• Tracking-poll zadnji teden, Ninamedia, CATI, 25.11.- 2.12.
• Analiza dometa strank, Valicon, CATI+CAWI, 24.11.-30.11.
• Max-diff analiza, Aragon, CAWI, 26.11.-29.11.
• Vzporedne volitve, Mediana, teren, 4.12.
• Migracijska analiza Valicon, CAWI, 4. in 5.12.
• Povolilna raziskava Mediana, CATI, 6. in 7.12.
• Post-analiza Delo, CATI, 7. in 8.12.

Na začetku je bilo veliko volivcev neodločenih. Z vstopom novih strank se je delež začel nižati, z negativno propagando pa spet višati. 

Valicon je v petek še opravil analizo. Vsakogar, ki se je odločil voliti, so vprašali, koliko zanesljivo bodo volili npr. SDS. V petek, dva dni pred volitvami, so ugotovili, da bi lahko Lista Zorana Jankovića, Pozitivna Slovenija, postrgala vse, kar se da. Obstajala je teoretična možnost, bolje rečeno čudež, je povedal Batagelj.

Aragon je s svojo metodo modeliral, koga bi ljudje morali voliti ne glede na to, koga so rekli, da bodo. Tako so posredno pokazali, da bi načeloma Janković lahko premagal SDS, pri tej metodi so bile podcenjene majhne stranke.

Kot je povedal Zenel Batagelj, obstajajo metode, ki ne temeljijo na valuti: »Če bi bile v nedeljo volitve, kaj bi obkrožili?« in zmorejo oceniti taktično glasovanje, vendar jih je malo, ker tega pojava ni bilo mnogo. Zastavil si je filozofsko vprašanje: ali naj to raziskovalci delajo ali ne. Raziskovalna industrija namreč ne napoveduje, ampak daje rezultate trenutnega stanja.

Revija Mladina je v petek zvečer predstavila rezultate in pokazalo se je, da je trend pri Janši začel upadati in pri Jankoviću rasti. A ker je bilo to izvedeno na vzorcu 200 ljudi in je bil vzorec premajhen, rezultatov niso javno objavili. Mladina je na svoji spletni strani doživela štirikrat tako velik obisk kot običajno, od navala ogledov so jim padli strežniki. Anketa je dosegla 14 %. 

Ninamedia za Mladino: »Če bi upoštevali le podatke zadnjega dne, Janši zmaga ni več zagotovljena.”

Valicon je delal spletno raziskavo, pri kateri iste ljudi še enkrat vprašajo, koga so res obkrožili. Pokazalo se je, da so menjali svojo preferenco. Na desni je prišlo do abstinence, na levici do aktivacije in prehodov. 3 odstotne točke ljudi, ki so rekli, da bodo volili SDS, niso prišli na volitve. 2,3 odstotne točke tistih, ki so rekli, da ne pridejo na volitve, so volili Zorana Jankovića, ki je pobral še pol odstotne točke LDS in 0,6 odstotnih točk Viranta. Zgodil se je nemogoč scenarij: Janković je pobral vse, kar je bilo možno, vključno z neopredeljenimi.

Delova raziskava je pokazala, da se je 30 % volivcev Zorana Jankovića zanj odločilo v zadnjih dneh po objavljenih volilnih napovedih. To pretvorjeno v delež glasov pomeni 8 odstotnih točk od celotnih 28,55 % dobljenih glasov. Teh 8 odstotnih točk višja podpora LZJ, kot je bila izmerjena v volilni napovedi Dela, v kombinaciji s pasivizacijo volivcev SDS, pa že pomeni več glasov za LZJ kot SDS. Rezultat nakazuje tudi mobilizacijo volivcev levega bloka v zadnjih dveh dneh pred volitvami.

SLOVENSKO NEZAUPANJE, A VISOKA VOLILNA UDELEŽBA

Branko Žnuderl iz RM PLUS je svoj komentar na volitve začel z mnenjem, da so javno-mnenjske ankete  sestavni del demokratične družbe. So se pa te volitve zgodile v obdobju, ko vlada izjemno nezaupanje v parlament, vlado in delovanje pravnega sistema. V okviru Evrobarometra, ki je največja javno-mnenjska raziskava na svetu, je stopnja nezaupanja v Sloveniji za 20-30 odstotnih točk pod povprečjem, ki vlada v Evropi, ki je tudi v krizi in pada. V Sloveniji je še posebej izrazito.

Volivci so se bili prisiljeni znajti v tem okolju, kjer ni bistvenih novitet in veliko novih obrazov. Volivec je ocenil, da sicer politikom ne zaupa, a da se bodo volitve zgodile, pa če gre ali ne. Volilna udeležba je bila relativno zelo visoka, a to ne govori o veliki izbiri, ampak obupu, da je treba nekaj izbrati. Če bi volitve potekale danes, bi verjetno spet dobili nove rezultate, ker bi ljudje dobili nove spodbude.

NEOPREDELJENI IN POSNETEK STANJA

Janja Božič Marolt iz Mediane je povedala, da bi si raziskovalci morali prizadevati poudarjati delež neopredeljenih in neodločenih.  Še v petek pred volitvami jih je bilo po podatkih na Radiu Slovenija 220.000 neopredeljenih. Javno mnenje se je dnevno spreminjalo in vsakič znova je posnetek stanja in ne napoved za naprej.

Nikola Damjanić je potrdil, da raziskovalci niso vedeževalci in ne ugibajo, ampak objavljajo podatke o preseku v trenutku. V sredo pred volitvami, ko je bil Janković zelo izpostavljen, so zaznali naraščajoči trend pri SDS nad 30 % in padajoči pri Pozitivni Sloveniji pod 20 %. Z naslednjim dnevom in novim soočenjem je bil že nov rezultat. Nepoučena javnost misli, da raziskave zgrešijo, so pa v resnici odraz aktualnega dogajanja, sicer volilna kampanja ne bi imela smisla. Zaradi dvomov v telefonske ankete se je Ninamedia odločila za terensko raziskavo, ki so jo izvedli 12 dni pred volitvami, na vzorcu 1.400 realiziranih anketiranih. Takrat so izmerili, da ima SDS manj kot 6 % prednosti pred ZLJ PS (anketa je bila objavljena v Dnevniku 26.11.2011).

Zenel Batagelj je ugotovil, da je verjetno napaka v izrazu: volilna napoved, ki ga bo potrebno spremeniti tako pri raziskovalcih kot pri medijih. Damjanić je predlagal izraz 'projekcija'.

SLOVENSKA LEVICA IN DESNICA

Batagelj je povedal, da se preference dokazano bolj dogajajo na levici. V Sloveniji ni tradicije volivcev v tolikšni meri kot v drugih državah. 30 % volivcev Liste Zorana Jankovića, 18 % volivcev SD in 9 % volivcev SDS se je odločilo v zadnjem trenutku.

Kdaj ste se odločili, da boste volili stranko, ki ste jo volili na nedeljskih parlamentarnih volitvah?

Žnuderl je potrdil, da so spomladi v okviru Eurobarometra izmerili opredelitve in 31 % se jih je predstavilo kot levi, 25 % kot desni, ostali pa so bili na sredini, ki pa je malo asimetrična proti levi.

Božič Maroltova je povedala, da se je tudi leta 2004 in 2008 zgodil fenomen, ko so se angažirali tisti, ki so zgubljali. 2004 desni, 2008 levi. Se pa 'desnica' nečesa ni naučila, je povedal Batagelj: z negativno kampanjo sprožijo sočutje in aktivirajo leve volivce.

POMEN JAVNO-MNENJSKIH RAZISKAV V DEMOKRATIČNEM POLITIČNEM PROCESU

Nikola Damjanić je v zaključnem odgovoru na Dujičevo vprašanje povedal, da so raziskave legitimna in legalna gospodarska panoga in če je izdelana po profesionalnih kriterijih, je nesmiselno govoriti, da so odveč. Tudi letos so vse resne raziskovalne hiše svoje delo opravile zelo profesionalno.

Branko Žnuderl alternative javno-mnenjskim raziskavam ne pozna. Volitve in referendumi vsak mesec, da bi ugotovili, kaj si ljudje mislijo, bi bili ogromen strošek in stres. Po njegovem so raziskave upravičene, racionalne in ekonomične. Meni edino, da se osredotočajo preveč na odločanje in volitve, kajti politično mnenje je sestavljeno tudi iz drugih indikatorjev, ki jih je potrebno meriti, in to širše in bolj kvalitetno: sreča, zaupanje, zadovoljstvo, delovanje sistema.

Zenel Batagelj je ugotovil, da vsaj 30 % volivcev potrebuje podatke raziskav – to so tisti, ki glasujejo taktično (20 % vseh volivcev je glasovalo tako, da ne bi zmagal SDS. 10 % vseh volivcev je glasovalo tako, da ne bi zmagal Janković). Če ne bodo imeli teh podatkov, jih bodo iskali drugje. Sam je ponosen, da izhaja iz Slovenije, ki ima po njegovo eno najmočnejših kvantitativnih šol v Evropi, FDV. Če ne bodo raziskav delale raziskovalne hiše po predpisih in ESOMAR-jevem kodeksu, bodo alternative razne spletne meritve. S tem pa bi rezultati lahko postali sredstvo manipulacije.

Janja Božič Marolt je v svojem zaključku povedala, da tisti, ki je pozval k prenehanju objavljanja rezultatov javno-mnenjskih raziskav pred volitvami, tega ne želi razumeti. Metoda telefonskega  raziskovanja CATI se je izkazala za dovolj zanesljivo metodologijo. Spletne objave vsakega lokalnega medija so bile najverjetneje izvedene nestrokovno in posledično zavajajoče. Motilo jo je tudi, da je na istem mediju v istem dnevu lahko opazila tri različne rezultate. Dnevi zbiranja podatkov so lahko bili odločilni, a tega prejemniki novic niso vedeli, saj običajno ne berejo drobnega tiska. Zato je Božič Maroltova, tudi kot predstavnica ESOMARja za Slovenijo, pozvala k še večjemu poenotenju standardov poročanja s strani raziskovalcev in s strani medijev, kajti odgovornost za objavljene podatke je po veljavnem  ESOMAR-jevem kodeksu obojestranska.

Darko Dujič je pogovor o javnomnenjskih raziskavah pred državno-zborskimi volitvami zaključil s pomenom upoštevanja raziskovalnih standardov, strokovnosti, konsistentne uporabe terminologije in odgovornosti v interpretaciji. Sklepa, da je potrebna določena mera edukacije tako medijev kot končnega poslušalca, pri katerem je stopnja vpletenosti relativno nizka. Zaveda se, da je odgovornost za razumevanje rezultatov na obeh straneh: raziskovalcev in medijev. Verjame v sinteze in longitudinalne raziskave, ki so pomembne tako za razvoj javno-mnenjskih, kot tudi tržnih raziskav.