20. Akademija MM

V 20. Akademiji MM je deset avtorjev sooblikovalo pet izvirnih znanstvenih člankov, katerih skupna točka je odpiranje aktualnih tem, ki so v slovenskem prostoru relativno slabo raziskane in so pomembne za razvoj slovenske marketinške stroke oz. na splošno prispevajo k marketinški praksi znotraj specifičnih področij.

Gostujoča urednica 20. Akademije MM, dr. Urša Golob, je v svojem uvodniku zapisala:
"Podobno kot moji kolegi tudi sama občutim, da so v akademskih krogih pritiski, naj raziskovalno delo objavljamo v angleškem jeziku in v najboljših svetovnih marketinških revijah, ogromni. Tudi zato je pisanje prispevkov za domače revije pogosto postavljeno na stranski tir. Hkrati pa se zavedam, da ne smemo pozabiti, da imamo kot strokovnjaki, ki se raziskovalno ukvarjamo z marketingom in sorodnimi področji, dolžnost in odgovornost do slovenske marketinške stroke. To pa nam narekuje tudi skrb za slovensko marketinško izrazoslovje, ki je temelj za obstoj in nadaljnji razvoj te stroke v našem prostoru. Obenem je za njen razvoj pomembno tudi, da priložnost dobijo vsi perspektivni mladi akademiki in praktiki, ki s svojim raziskovalnim delom pod mentorstvom profesorjev in starejših kolegov razvijajo nova in zanimiva znanja. In kje je vse to znanje najbolje in najlaže deliti, če ne v stanovski strokovni in znanstveni reviji?"

V 20. številki Akademije MM vam predstavljamo naslednje prispevke:

  • Lara Šesek, Urša Golob: Problematika slovenskega marketinškega izrazja
Prvi prispevek raziskuje problematiko slovenskega marketinškega izrazja. V njem avtorici potrjujeta tezo, da je stanje glede terminlogije v slovenskem marketingu dokaj kaotično, kar sicer za mlade, hitro razvijajoče se stroke, ni nič neobičajnega. Na kaotičnost poleg rab različnih terminov v praksi in teoriji opozarjajo tudi slovenski marketinški akademski strokovnjaki. Ti so podali svoje poglede na problematiko in skušali nanizati razloge za težave, s katerimi se slovenski marketing srečuje na terminološkem področju. Prispevek sam po sebi ne ponuja vseh odgovorov na zapletene terminološke zagate, sploh pa ne obljublja enostavnih rešitev. Njegov namen je predvsem postaviti temelj za razmislek o oblikovanju korpusnega terminološkega slovarja in s tem morda znova obuditi zamrle terminološke debate med slovenskimi marketinškimi strokovnjaki.
  • Anja Čampa, Samo Kropivnik: Vpliv spletnega oglaševanja na povečanje obiskanosti novega spletnega mesta: študija primera portala lakomlacen.si
Članek avtorjev Anje Čampa in Sama Kropivnika primerja učinkovitost spletnega oglaševanja na iskalniku Google in družbenem omrežju Facebook. Učinke obeh oglaševalskih akcij preverjata s študijo primera spletnega portala za naročanje hrane. Avtorja ugotavljata, da je spletno oglaševanje nasploh močno vplivalo na večjo obiskanost portala, vendar sta akciji prinesli različne rezultate, ena je generirala več obiskovalcev, druga pa kakovostnejše obiskovalce, ki so se na portalu zadržali dlje časa in izvedli več naročil. Njun prispevek je zanimiv zlasti za prakso spletnega oglaševanja in za načrtovalce spletnih oglaševalskih akcij, ki želijo svoje oglaševalske aktivnosti optimizirati. Zanimiv pa je lahko tudi za teorijo o uspešnosti in učinkovitosti spletnega oglaševanja, saj so na tem področju znanstveni prispevki še relativno redki.
  • Denis Tomše, Boris Snoj: Vpliv prepričanj uporabnikov na njihova stališča do marketinškega komuniciranja v družbenih omrežjih
Denis Tomše in Boris Snoj ugotavljata, da za marketinško komuniciranje družbena omrežja postajajo vse pomembnejša. Pri tem se osredotočata na uporabnika in raziskujeta, kako prepričanja uporabnikov o sporočilnih dejavnikih marketinškega komuniciranja vplivajo na njihova stališča do marketinškega komuniciranja nadružbenih omrežjih. Hipoteze skušata preveriti z empirično raziskavo na manjšem vzorcu uporabnikov. Njune ugotovitve so podobne tistim, do katerih so drugi avtorji prišli pri spletnem oglaševanju nasploh. Zaključita, da so stališča uporabnikov do marketinškega komuniciranja pozitivno povezana z njihovimi vedenjskimi odzivi na marketinško komuniciranje nadružbenih omrežjih. Na podlagi svojih dognanj avtorja zapišeta nekaj priporočil za prakso.
  • Tanja Ivandič, Klement Podnar: Vpliv izbranih dejavnikov na zavezanost in lojalnost porabnikov mobilnih storitev
Prispevek, avtorjev Tanje Ivandič in Klementa Podnarja, se sooča z marketinškimi izzivi, ki jih prinaša zrel trg in visoka tržna penetracija. Na primeru trga mobilnih operaterjev ugotavljata, kako pomembna je zvestoba porabnikov in njihova ohranitev na zrelih trgih. Poudarjata, da si podjetja pri načrtovanju strategij zadržanja porabnikov lahko pomagajo tudi z raziskovanjem in poznavanjem dejavnikov zvestobe in/ali oblik zavezanosti. V svojem modelu raziskujeta vpliv zadovoljstva, imidža, zaupanja in stroškov zamenjave na zvestobo in zavezanost porabnikov mobilnemu operaterju in izpeljujeta nekatere zanimive implikacije.
  • Tina Šegota, Zlatko Jančič: Percepcija turistične ponudbe Hrvaške v očeh slovenskih obiskovalcev
Peti članek, ki zaokroža to številko Akademije MM, obravnava področje marketinga v turizmu. Avtorja Tina Šegota in Zlatko Jančič raziskujeta percepcijo hrvaške turistične ponudbe med slovenskimi turisti in dejavnike, ki na percepcijo vplivajo. Njun prispevek prinaša zanimive ugotovitve za upravljavce v slovenskem in hrvaškem turizmu. Ugotavljata, da slovenski turisti v povprečju sicer pozitivno vrednotijo turistično ponudbo naše južne sosede, a med različnimi skupinami so tudi razlike, tudi kar zadeva imidž Hrvaške kot destinacije. Razlike ugotavljata denimo med enkratnimi in pogostimi obiskovalci iz Slovenije, vplivali pa naj bi tudi nekateri sociodemografski dejavniki. Dodajata še, da je pri ugotavljanju razlik pomembna značilnost jugonostalgija obiskovalcev, ki je pomemben čustveni dejavnik, ki vpliva na odločitev o obisku Hrvaške kot turistične destinacije.

Ogledate si lahko arhiv vseh preteklih 19 številk Akademij MM, ki izhaja že od leta 1997.

Za prikaz te vsebine morate aktivirati piškotke.

DMS zame

Društvo za marketing Slovenije združuje posameznike, ki delujejo na področju marketinga. Eden od pomembnejših ciljev Društva je uveljavitev marketinga kot poslovne filozofije.
Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem pregledovanja spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Več o tem
Sprejmem