Trženjski monitor DMS - pomlad 2013

Deveti val Trženjskega monitorja DMS med potrošniki je bil izveden med 21. marcem in 8. aprilom 2013 na nacionalno reprezentativnem vzorcu oseb, starih med 18 in 65 let. Podatki so bili zbrani s telefonskim anketiranjem (CATI). Velikost vzorca je n=1026. Izvajalec Trženjskega monitorja DMS je družba Valicon. Rezultati odražajo mnenje anketirancev, njihovo osebno zaznavo sprememb v času po nastopu gospodarske krize.

Občutenje recesije – povečan psihološki pritisk
  • V tokratnem merjenju je 82 % vprašanih pritrdilo, da osebno čutijo vpliv gospodarske recesije na njihovo vsakdanje življenje, kar je za 2 odstotni točki več kot pred pol leta.
  • Na vprašanje, kako osebno občutite recesijo, so se najbolj občutno povišali deleži navedb pri odgovorih, ki se nanašajo na »nižjo plačo, upad dohodkov …«, in sicer iz 33 % na 38 %, ter »psihološki pritisk (preko medijev, v družbi …)«, slednjih je več za polovico v primerjavi s predhodnim merjenjem lani jeseni, to je 18 % namesto 12 %.
  • Najpogostejši odgovori na to vprašanje se sicer nanašajo na »višje cene, manjšo kupno moč/obseg potrošnje«, kjer je delež vseh navedb 42 %, vendar za 8 odstotnih točk nižji kot pred pol leta. Podobno se je znižal delež navedb v sklopu »manj si lahko privoščimo«, za šest odstotnih točk iz 24 % na 18 %.
  • V tokratnem merjenju torej opažamo bolj občutno zaznavanje padca dohodkov, medtem ko so pred pol leta potrošniki v večji meri razmišljali o padcu kupne moči in višjih cenah – pozornost potrošnikov se torej preusmerja na prihodkovno stran (v večji meri zaznavajo problem nižjega dohodka kot znižane kupne moči), hkrati pa se je povečalo zaznavanje psiholoških pritiskov v medijih in družbi.


Umiritev ključnih indikatorjev: finančno stanje, plača in obseg potrošnje

  • Glede na stanje izpred pol leta so deleži tistih, ki poročajo o slabšem finančnem stanju, nižji plači in nižjem obsegu potrošnje, ostali na enaki ravni kot pred pol leta. Po drugi strani so pričakovanja v zvezi s temi tremi indikatorji malenkost manj negativna kot pred pol leta in se vračajo na raven izpred dveh let.
  • Slika je podobna kot pred dvema letoma. Pomembna razlika v primerjavi s tistimi časi je v tem, da so negativni indikatorji glede finančnega stanja, plač in obsega potrošnje zdaj na višji ravni kot so bili pred dvema oziroma tremi leti, medtem ko so negativna pričakovanja na podobni ravni.
Pri kupljeni hrani najbolj zaupamo domačim pridelovalcem, proizvajalcem oz. trgovcem
  • Tokrat smo nekaj vprašanj zastavili na temo zaupanja v kakovost kupljene hrane. Slaba desetina vprašanih meni, da je kakovost kupljene hrane boljša kot pred letom dni. Dve tretjini vprašanih meni, da je ta kakovost enaka kot pred letom dni, vendar vsak tretji med njimi pričakuje, da se bo kakovost poslabšala (21 % vseh potrošnikov). Enak odstotek, to je 21 % potrošnikov, pa meni, da je kakovost kupljene hrane slabša, kot je bila pred letom dni.
  • Preverili smo tudi zaupanje v kakovost hrane glede na to, kje je ta hrana kupljena. Povprečna ocena zaupanja v kakovost kupljene hrane na splošno, na lestvici od 1 do 5, pri čemer ocena 5 pomeni popolno zaupanje, je 3.2. 
  • Najvišjo oceno dosega hrana slovenskih proizvajalcev (4.0), sledi hrana uveljavljenih blagovnih znamk (3.5). Zaupanje v kupljeno hrano trgovskih znamk, v restavracijah in pri izdelkih, ki so v akciji ali promociji, je na primerljivi ravni in se giblje okoli ocene 3. Najnižjo oceno so si »prislužili« izdelki tujih proizvajalcev iz območja EU (2.7), še posebej pa izven območja EU (2.1). Upravičeno lahko domnevamo, da je relativno slab rezultat za zaupanje v kakovost hrane z območja EU posledica afer, ki so bile odmevne v medijih v mesecu pred meritvijo.
  • Glede na mesto nakupa potrošniki najbolj zaupajo kakovosti hrane, kupljene na tržnici (3.7), sledita Mercator (3.6) in Spar (3.5). Tuš za obema zaostaja za dve desetinki (3.3), sledita Hofer (3.2) in Lidl (2.9).

DMS zame

Društvo za marketing Slovenije združuje posameznike, ki delujejo na področju marketinga. Eden od pomembnejših ciljev Društva je uveljavitev marketinga kot poslovne filozofije.
Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem pregledovanja spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Več o tem
Sprejmem