[TRŽENJSKI MONITOR DMS] Trend postopnega dviga obsega potrošnje, april 2016

Aprilska meritev, ki predstavlja jedro Trženjskega monitorja DMS in s katero merimo predvsem nakupno vedenje, kaže bolj optimistično podobo. Če je še lani le petina vprašanih znala navesti vsaj en način občutenja gospodarske rasti, o kateri pričajo statistični podatki, je tokrat ta delež že blizu ene tretjine (31 %). Višje je tudi povprečno število navedb načinov, na katere anketiranci občutijo gospodarsko rast.

PRENESITE CELOTNO POROČILO IN POVZETEK TRŽENJSKEGA MONITORJA:
 
KLJUČNI POUDARKI RAZISKAVE:
  • NAČINI OBČUTENJA GOSPODARSKE RASTI: skoraj tretjina vprašanih zna opisati občutenje gospodarske rasti, v primerjavi z eno petino v letu 2015, tudi odgovor, na kakšen način jo občutijo, je več.
  • PRIČAKOVANA POTROŠNJA: 14 % jih odgovarja, da trošijo več kot pred letom dni (delež odgovorov se je podvojil), medtem ko pred dvema letoma takšnih skoraj ni bilo.
  • SLOVENSKO POREKLO: z naraščanjem obsega potrošnje narašča tudi delež tistih, ki izražajo naklonjenost kupovanju slovenskih znamk, eko in bio znamk oz. izdelkov z oznakami višje kakovosti.
  • SPLETNO NAKUPOVANJE: povečal se je delež spletnega nakupovanja za deset odstotnih točk, vendar ta rast ni enakomerno razporejena po kategorijah.

Med tistimi, ki občutijo gospodarsko rast, prevladuje odgovor »vzdušje je bolj optimistično«, nato pa s približno desetimi odstotki navedb sledijo odgovori »trošim nekoliko več« in »več si lahko privoščim« ter »več lahko privarčujem«. Najbolj občutno med omenjenimi se je povišal delež odgovora »več si lahko privoščim«, iz 2 % na 8 %.


Poročanje o občutenju gospodarske rasti se je najbolj opazno dvignilo med zaposlenimi v gospodarstvu, najmanj pa med nezaposlenimi.

  • V gospodarstvu o občutenju gospodarske rasti poroča 41 % anketirancev, med zaposlenimi v javnem sektorju pa 35 %. Med nezaposlenimi je takšnih 22 %.
Finančno stanje in potrošnja ter pričakovanja v zvezi s tem so precej bolj optimistična. Občutno se je v zadnjih dveh letih znižal predvsem delež tistih, ki poročajo o poslabšanju finančnega stanja in krčenju potrošnje, na drugi strani se povečuje delež tistih, ki poročajo o boljšem finančnem stanju in večjem obsegu trošenja. V obeh primerih je sicer tistih prvih še vedno več kot teh drugih, se pa deleža približujeta drug drugemu.

Če smo lani ob tem času lahko zapisali, da »se nakazuje morebitni trend povečevanja potrošnje pri tistih, ki imajo nadpovprečni dohodek« ter da »pravega trošenja na način »privoščim si« še ne kaže pričakovati«, lahko letos potrdimo trend postopnega dviga obsega potrošnje.

NAKUPNE NAVADE

Toda »nič več ne bo tako, kot je bilo«. Tudi to je bila ena od ugotovitev preteklih meritev in čeprav iz pokazateljev nakupnega vedenja lahko sklepamo na delno opuščanje preudarnih praks nakupovanja, to še zdaleč ni prevladujoč pojav. Ostajamo torej pri ugotovitvi iz leta 2015, da lahko »pričakujemo le postopno, najverjetneje dokaj previdno povišanje obsega potrošnje«.

  • Pri vseh trditvah, ki na tak ali drugače način opisujejo preudarnost pri nakupovanju, je ključna razlika predvsem v tem, da se znižuje delež odgovorov »popolnoma se strinjam« na račun odgovorov »strinjam se« ter »niti-niti«.
  • Nakupovanje torej ostaja preudarno – še vedno se več kot polovica vprašanih strinja s preudarno prakso nakupovanja, je pa izrekanje o tem manj odločno kot nekoč.
  • Podobno je pri trditvah, ki merijo načrtovanje nakupovanja, preverjanje informacij o cenah v letakih in uporabo nakupovalnega seznama – tudi tu je večinska praksa še vedno preudarna.

Na področju odnosa do kupovanja znamk slovenskega porekla, znamk z označeno kakovostjo oz. uveljavljenih znamk pa je tokrat prišlo do bolj občutnih sprememb, pri katerih pa moramo biti previdni – v tem primeru so deleži odgovorov »popolnoma se strinjam« zelo nizki, razlike glede na leto 2015 pa niso statistično značilne.

  • Se je pa občutneje povišal delež tistih, ki se sicer strinjajo, da »raje posežejo po slovenskih izdelkih, tudi če je cena nekoliko višja«, da večkrat posegajo po izdelkih z oznako za ekološko pridelavo oz. z oznako posebne, višje kakovosti.
Tu gre seveda lahko v veliki meri za višjo stopnjo izrekanja namere kot posledice t. i. družbeno ali celo družabno zaželenih odgovorov kot pa za dejansko ravnanje v vsakodnevnem nakupovanju.

Do opaznih sprememb je prišlo tudi pri spletnem nakupovanju – delež tistih, ki so v preteklem letu kupovali prek spleta, se je povišal za 10 odstotnih točk in zdaj znaša 73 %.
  • Najbolj se je povečal delež v najbolje prodajanih kategorijah kot so tehnični izdelki, oblačila in obutev, zabavna elektronika, vstopnice pa tudi v kategorijah z nekoliko nižjo stopnjo penetracije, kot so kozmetika, športna oprema, vozovnice ter oprema za avto.


PODATKI O RAZISKAVI

Obdobje zbiranja podatkov: 5.4. – 8.4. 2016
Velikost vzorca: n=516
Metoda zbiranja podatkov: CAWI spletna anketa, Spletni panel Jazvem.si
Vzorčni okvir: Slovenija, 18-65 let
Reprezentativnost: spol, starost, izobrazba, regija
Izvajalec raziskave: Valicon d.o.o.

Do rezultatov preteklih raziskav Trženjski monitor DMS lahko dostopate na naslednji povezavi: TRŽENJSKI MONITOR DMS.

DMS zame

Društvo za marketing Slovenije združuje posameznike, ki delujejo na področju marketinga. Eden od pomembnejših ciljev Društva je uveljavitev marketinga kot poslovne filozofije.
Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje in spremljanje statistike obiska. Z nadaljevanjem pregledovanja spletnega mesta se strinjate z uporabo piškotkov. Več o tem
Sprejmem