Na izkustveni delavnici boste spoznali proces inoviranja po design thinking metodologiji ter glavne prednosti inoviranja, ki izhaja iz potreb uporabnika. Spoznali boste primere podjetij in projektov, ki uspešno uporabljajo te pristope. Dobili boste tudi odgovor na vprašanje, zakaj trenutno stanje na trgu zahteva, da organizacije povečajo svojo sposobnost za kreativno reševanje problemov ter sposobnost poglobljenega razumevanja uporabnika.  

Delavnico bo vodila dr. Anja Svetina Nabergoj. Predavateljica bo podala konkretne nasvete, kako lahko design thinking uvedete v svoje vsakodnevno delo. Na delavnici boste na konkretnem izzivu izkusili glavne prednosti design thinkinga, od empatije, medsebojnega sodelovanja, kulture zgodnjega "prototipiranja" rešitev do hitrih inovacijskih ciklov pri razvoju novih rešitev.

Prvi Praktikum bo potekal v torek, 5. februarja od 14:00 do 18:00 (GZS, Dimičeva ulica 13, Ljubljana).

>> PRIJAVA NA DOGODEK

Kako se poslovnega izziva lotimo po metodologiji "Design Thinkinga"?

Vsakega problema se najprej lotimo tako, da se z različnimi etnografskimi pristopi poglobimo v problem, razumemo uporabnike in to ne le iz racionalnega vidika, temveč hočemo razumeti tudi njihov čustven svet. Pionir nevroznanosti prof. Antonio Damasio je že v začetku 90-ih dokazal, da so v trenutku odločitve ključna čustva in da se večina naših odločitev zgodi v emocionalnem delu možganov. Zato na začetku vsakega projekta najprej precej časa preživimo z uporabniki, s strankami, da bi jih čim bolje spoznali in razumeli. To fazo imenujemo empatija  - tu ne gre za ankete ampak za opazovanje obnašanja, iskanje presenetljivih vzorcev v obnašanju in reakcij uporabnikov, s pomočjo poglobljenih nestrukturiraih etnografskih intervjujev iskanje napetosti, nasprotij, skratka vsega, kar bi nam pomagalo bolje razumeti, kaj je resnični problem uporabnika in kje so priložnosti za inovacije.

Ko zares razumemo problem, ga ponovno definiramo in oblikujemo ekipe, ki bodo delale na različnih vidikih izziva. Skozi fazo generiranja rešitev in zgodnjega prototipiranja, ekipe razvijejo zgodnje koncepte, ki jih takoj predstavimo uporabnikom in pri njih temeljito testiramo. S tem pospešimo inovacijski cikel in se izognemo temu, da bi se ekipe v svoje ideje prehitro "zaljubile", saj vemo, da moramo z rešitvami prepričati uporabnike, ne sami sebe.

Delavnica je brezplačna za člane naprednega in strateškega nivoja. Člani osnovnega nivoja si lahko udeležbo na delavnici zagotovite z nadgradnjo osnovnega nivoja.

Kaj o delavnici pravijo udeleženci?

»Če mislite, da ste do sedaj znali na stvari pogledati izven okvirjev, potem so bili ti zelo ozki. Dr. Anja Svetina Nabergoj je odlična in navdušujoča predavateljica, katere vsebina je lahko takoj prenosljiva v vsakodnevno delo. Sploh v marketingu.« - Aleksandra Brank (Abena)

Kaj je "design thinking" metodologija?

Je metodologija za kreativno reševanje poslovnih izzivov, ki izhaja iz načina razmišljanja in delovanja, kot ga uporabljajo "produktni dizajnerji in inovatorji". Svetovalno podjetje IDEO, ki ga je ustanovil David Kelly, se je v svojih začetkih ukvarjalo predvsem z razvojem novih produktov (na primer oblikovali so prvo računalniško miško), pri čemer so morali izhajati iz potreb uporabnika, saj podobne tehnologije pred tem ni bilo. Slediti so morali zaporedju korakov od prepoznavanja potreb uporabnika, do definiranja problema, zbiranja idej, zgodnjega prototipiranja in testiranja svojih konceptov z uporabniki. 

Izkazalo se je, da so ti koraki ključni za inoviranje, ki je osredotočeno na uporabnika, spodbuja hitre inovacijske cikle in učenje na napakah. Zelo kmalu jim je postalo jasno, da bi lahko ta proces uporabljali tudi pri reševanju drugih poslovnih izzivov in ne le pri razvoju novih proizvodov in storitev. Tako se je začela bolj sistematično razvijati metoda "design thinking", z namenom pomagati podjetjem, da sistematično in neprestano inovirajo svoje poslovne procese, strategijo in seveda svoje proizvode ter storitve.