Osrednji del Trženjskega monitorja DMS - pomlad 2015, ki se v spomladanskem delu osredotoča na spremljanje nakupnih navad potrošnikov, smo februarja nadgradili z novo vsebino. Njen namen je bil dobiti vpogled v dojemanje družbe in družbenega okolja, v katerem potrošniki živijo, delajo, ustvarjajo in trošijo.

Februarska meritev prestavlja izhodišče dojemanja življenjskega okolja, tako z vidika potrošnika kot tudi z vidika interpretacij siceršnjih ugotovitev Trženjskega monitorja DMS skozi leto. Z vidika potrošnika smo osnovno vprašanje opredelili takole:

  • »Kako vi, kot prebivalec Slovenije, ki živite, delate, ustvarjate in hkrati tudi trošite in plačujete davke, vidite Slovenijo kot državo in družbo, v kateri imate vsaj eno od prej naštetih vlog?«

Kot odgovor smo ponudili več parov izključujočih se odgovorov, npr. »Slovenija kot družba je bolj informacijska – Slovenija kot družba je bolj industrijska družba«. Pri tem sta odgovora predstavljala skrajni vrednosti na lestvici od 1 do 10.

  • Anketirani vidijo ljudi v slovenski družbi bolj delovne kot ne.
  • Skoraj polovica bi slovenske prebivalce prej označila kot nadpovprečno izobražene.
  • Družbo v vsakem drugem primeru prepoznavajo bolj kot informacijsko in manj kot industrijsko.
  • Hkrati ti ljudje čutijo okolje kot precej nestimulativno in pesimistično, ki prej nagrajuje povprečje kot nasprotno.
  • Zato ne preseneča, da se bolj nagibajo k temu, da Slovenija kot družba prej zaostaja za razvitim svetom, kot pa da bi bila v koraku z njim. Večji del jih tudi meni, da je bolj podobna balkanskim kot evropskim državam.
  • Prav tako se v večjem delu nagibajo k temu, da je slovenska družba konzervativna, tradicionalna in ustaljena kot pa nasprotje temu, torej da bi bila liberalna, moderna, inovativna.

Kot največje bogastvo Slovenije navajajo tri elemente:

  • naravo in naravne vire (35 %),
  • ljudi (33 %) ter
  • naravne lepote in s tem povezan turizem (29 %).

Uspešno prihodnost Slovenije po njihovem mnenju v največji meri zagotavljajo mikro in mala podjetja v zasebni lasti (35 %) ter srednje velika in velika podjetja v zasebni tuji lasti (24 %). Najmanj v tem pogledu pričakujejo od srednje velikih in velikih podjetij v (delni) državni lasti (8 %).

Če povzamemo zgornje ugotovitve:

  • V slovenski družbi očitno obstaja dovolj zdravo jedro, ki prepoznava priložnosti in se zaveda svojih prednosti, a v tem hipu okolje deluje nestimulativno, zato se ta zaznani potencial ne more razviti v takšni meri, kot bi se lahko.
  • Spremembe okoliščin zadnjega obdobja (uradno zabeležena gospodarska rast, predvsem pa rast optimizma med odločevalci in ustvarjalci v gospodarstvu) so obetajoča izhodišča za realizacijo potenciala v večji meri, kot smo temu priča danes.

o dms

Več kot

700

članov
Več kot

300

zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam
VEČ KOT 200 UR IZOBRAŽEVANJ
MREŽENJE Z VEČ KOT 700 ČLANI
RASTEMO ŽE VEČ KOT 40 LET
spoznajte vse prednosti članstva
v društvu
razišči NIVOJE članstvA
dostavljamo NOVICE IZ SVETA
MARKETINGA
prijava na e-novice