Po besedah Simona Cetina (iPROM) smo danes v obdobju velike transformacije, ker so se podjetja začela zavedati pomena podatkov. Te trenutno še obvladujejo platformna podjetja, kot so Meta, Alphabet in druga t. i. walled garden podjetja (gre za podjetja, ki podatkov ne delijo z drugimi, temveč jih agregirajo in uporabljajo za trženje lastnih storitev). Priča smo tako prehodu iz web 2.0 v web 3.0, v decentralizacijo, “ki v kontekstu podatkov pomeni, da ne bo več enega ali petih velikih lastnikov, pač pa se bo lastništvo podatkov začelo drobiti na posamezna podjetja,” pojasnjuje Simon Cetin.

Podjetja gradijo lastna podatkovna skladišča, DMP-ji (data management platforms, platforme za upravljanje podatkov), s pomočjo katerih podatke ščitijo uporabljajo zase. Zbirajo se lastni podatki o uporabnikih, ki jih podjetje – oglaševalec nato v kombinaciji z vedenjskimi vzorci uporabnikov spleta lahko uporabi za oblikovanje in natančno doseganje definiranih ciljnih skupin v varnem, pred tekmeci zaščitenem in zakonsko skladnem okolju.

Simon Cetin svetuje:

• Ker se nahajamo v podatkovnem klimaksu, ko se na spletu generira ogromno sledi, uporabniki na spletu puščajo ogromno informacij o sebi. Zato je nujno, da podjetja te razmere obrnejo sebi v prid in prevzamejo lastništvo nad informacijami.
• Velika tehnološka podjetja so na preizkušnji, splošni ugled jim pada, regulatorji so na preži. Vse to gre v prid decentralizaciji interneta. Številna podjetja že gradijo svoje podatkovne silose, saj želijo imeti podatkovne vajeti v svojih rokah.
• Investirajte v infrastrukturo, ki vam bo omogočala lastništvo lastnih podatkov. Naredite revizijo in zaščitite svoje poslovanje, od ponudnikov različnih orodij pa zahtevajte, da ste lastnik podatkov.
• V prid digitalne suverenosti delujejo tudi regulatorji EU, ki gredo s svojim ukrepanjem na nek način naproti decentralizaciji.
• Spoštovanje zasebnosti uporabnikov lahko postane eden od temeljnih gradnikov znamk, zato Simon Cetin podjetjem svetuje, naj bodo poštena do uporabnikov in jim povedo, za kakšne namene bodo podatke uporabljala. Če je zaupanje enkrat zlorabljeno, ga je zelo težko povrniti.
• Že danes pa lahko podjetja investirajo v gradnjo lastnega DMP-ja.

NFT-ji – od zbirateljstva do vključenosti v skupnost

NFT-ji so digitalno sredstvo, podkrepljeno z lastništvom, potrjenim na tehnologiji veriženja blokov. “NFT-ji omogočajo overjeno digitalizacijo stvari, ki bo (lahko) enormno vplivala na vse vidike našega življenja, od poročnih pogodb, nakupov domov, izdajanja glasbe, knjig, vstopnic, opravljanju avtomobilskih servisov …," je pojasnila Lucija Lepšina (Ballies).

4 razlogi za nakup NFT-jev, kot jih danes vidijo uporabniki

1. ‍Zbirateljstvo
2. Trgovanje: NFT-ji imajo preverljivo poreklo, nekatere zaznamuje tudi redkost, kar vpliva na njihovo vrednost. Ljudje kupujejo NFT-je, ker želijo z  njimi zaslužiti, to pa je tudi razlog, da je na področju NFT-jev veliko kaosa, plevela, poskusov prevar, zato številni ljudje nočejo vstopati v ta svet. “NFT-ji bodo mainstream takrat, ko trgovanje ne bo več tako velik razlog, kot je danes in se tudi ne bodo ustvarjali tako veliki dobički,« je prepričana Lucija Lepšina. ‍
3. Status oziroma dokaz pripadnosti: NFT-je lahko dojemamo kot statusni simbol v digitalnem svetu. Naša potreba po komuniciranju je razlog, da bodo NFT-ji ustvarili največjo ekonomsko vrednost. Instagram ustvarja zavihek, na katerem bo uporabnik lahko pokazal svoje NFT-je, Meta je prejšnji teden ameriškemu trgu že ponudila funkcijo, ki uporabniku omogoča povezavo svoje denarnice s Facebook profilom in objavi NFT-je, Twitter pa že snuje overitev profilne fotografije, kar bo povezljivo z uporabnikovo kripto denarnico. Zato bi v prihodnjih letih lahko bili priča masovnim nakupom NFT-jev, kripto denarnice pa bodo tako postale naše nove identitete. »V javni kripto denarnici bodo uporabniki tako lahko pokazali, kdo so, kaj podpirajo in na ta način komunicirali s svetom.« ‍
4. Možnost vključevanja (v skupnost). Če je trenutno najpomembnejši pokazatelj vključenosti deljenje (share), se na področju NFT-jev dogaja premik vključenosti v vlogi deležnika. To lahko pomeni, da si uporabnik lasti del podjetja, kampanje, produkta ali pa, da se njegov glas sliši.

Če danes govorimo, da imamo skupnost na Instagramu, to v resnici ni skupnost, pač pa občinstvo in se še ne zavedamo pomena skupnosti. Skupnost pomeni vključevanje uporabnikov na neki povsem drugi ravni, kar se pri NFT projektih zelo lepo vidi," pojasnjuje Lucija Lepšina.

Načini, na katere lahko znamke vključujejo uporabnike

1. Lansiranje produktov/novih znamk

Primer: Carefuel, ki je v web 3.0 svetu ustvaril novo znamko Female pleasure society. Uporabniki, ki dobijo njihove NFT-je, postanejo zelo vpeti v to znamko (umetnost, doživljenjski popust, glasovalne pravice …).

2. Vstopnice, ki z NFT-jem omogočajo zaprt dostop

Primer: VeeCon 2022, na NFT vstopnice je vezana umetnost, ki se preprodaja tudi na sekundarnem trgu. Vsem, ki imajo vstopnico, lahko dodajate aktivnosti, možnosti za nadaljnje aktivnosti so neomejene, lahko se delajo NFT kolekcije dobrodelne narave …

3. Izdajanje kolekcij, ki so dobrodelne narave

Primer: Coca-Cola in paraolimpijske igre, kjer so z izdajo NFT-jev omogočili tudi uporabo (posebnih jopičev) v Metaversu.

4. »PR buzz«

Primer: sodelovanje med CryptoPunks in draguljarno Tiffany pri izdaji NFT-jev. Če imate relevantno publiko, je to mogoče narediti tudi na slovenskem trgu.

5. Product placement – dodatni elementi, kot je na primer oblačilo, ki se lahko dodajo NFT-ju

Primer: sodelovanje med BAYC in Adidasom.

6. Promocija ob lansiranju produkta

Primer: Vollebak in Mars Jacket ob izdaji novih jaken, kjer so za promocijo naredili NFT-je, kar so promovirali v Decentralandu.

Če je danes NFT še vedno bolj zbirateljski peskovnik, bo čez leta imel prednost funkcionalnosti (ang. utility) s kančkom umetnosti, zbirateljstva." - Lucija Lepšina

PRIMERI UPORABE:
Uporaba v glasbi: Kings of Leon so izdali glasbo v obliki NFT-jev, vsak uporabnik je postal lastnik dela pesmi. NFT-ji v glasbi izločijo založbo, saj se glasbeniki financirajo s strani poslušalcev, ki si lastijo delček glasbe, glasbeniki pa tako financirajo nadaljnje ustvarjanje.
Uporaba v literaturi: Mark Manson je izdal verze iz knjige The subtile art od not giving a f*ck v obliki NFT-jev. Lastnikom je tako »prodal« intelektualno lastnino in lahko npr. izdelujejo majice z napisom verza.
Na področju iger: Že danes poznamo različne nakupe znotraj iger, ki pa ne omogočajo lastništva. Izdaja npr. Fortnite »skina« v obliki NFT-ja pa pomeni lastništvo in zato tudi prosto razpolaganje.
Uporaba v birokraciji: Npr. digitalna overba, podatki o servisu avtomobila v obliki NFT-ja.

Lucija Lepšina tako svetuje:

• ZDAJ JE ČAS, DA RAZISKUJETE. Pridružite se Discord strežnikom, kupite NFT-je svojim digitalnim strategom in naj vam pripravljajo poročila dobrih praks, modeli poslovanja se namreč spreminjajo, zato se sproti učite.
• PREGLEJTE MOŽNOSTI SODELOVANJA Z RELEVANTNIMI NFT PROJEKTI. Ustvarite si mrežo ustanoviteljev, kreatorjev in NFT znamk za potencialna sodelovanja.
• ZAČNITE RAZMIŠLJATI O VAŠI VLOGI V NFT SVETU, METAVERZUMU. Ne omejujte se na to, kar je vaša znamka v web 2.0, na novo lahko definirate, kaj naj bo vloga vaše znamke v web 3.0. Če ste v realnem svetu prehrambeni produkt, ste lahko v metaverzumu oblačilo …
• STRATEŠKO SE LOTITE RAZMISLEKA, KAKO VAŠO ZNAMKO TRANSFORMIRATI V UGB (ang. user generated brand). Razmislite, kako lahko spremenite model znamke, da bo skupnost vaša znamka in bo formirana s strani njenih članov.
• AGILNOST JE NOV MODUS OPERANDI. NFT projekti delujejo po principu “build faster, fail faster and fix faster”. Ni aplikativno na vse, a ko skupnosti daš ogromno moči, mora biti agilnost modus operandi.

Če vas zanima več, Lucija Lepšina priporoča naslednje vire, kjer lahko spremljate razvoj NFT-jev:

Kako znamke uporabljajo NFT-je in Metaverse

• Zelo specifično, z dobrimi primeri:  Adage – How brands are using NFTs.
• Enako, le da za metaverse: Adage – Metaverse marketing tracking virtual activations and more.
• Na splošno dobro branje o inovacijah, veliko se najde tudi o NFT-jih, Metaversu, AI-ju in rabi podatkov: Forbes – Innovation.

Spremljanje NFT sveta

• NFT evening.
• Nftnow.
• Twitter – azfntf.
• Gary Vaynerchuk YouTube.

Kaj že danes omogoča umetna inteligenca?

Umetna inteligenca (AI, artificial intelligence) zna razmišljati sama in na podlagi učenja deluje na podoben način kot človeški možgani. »Zna pogledati, kako stvar izgleda, prepoznati vzorce in na podlagi tega nekaj narediti, npr. obraze,« je prihodnost predstavil Uroš Svenšek (Agencija 101).

Na področju pisanja nam GPT3 tehnologija omogoča, da umetna inteligenca piše namesto nas. Določimo temo, AI pa je sposobna v desetih minutah napisati (v angleškem jeziku) precej obsežen članek o tej temi. Lahko napiše kratek oglas v različnih slogih, tudi testira lahko različici A in B. »Če smo danes navajeni Facebooka in Googla, bo umetna inteligenca v naslednjih petih letih spremenila marketing, način na katerega gradimo izkušnje, odnose, kako kreiramo vsebino. Za zdaj se AI uporablja predvsem za big data analizo, začenja pa se uporabljati tudi za kreativnejše procese,« razlaga Uroš Svenšek. Ob tem se pojavi težava, ker bi AI vsakemu z enakimi vstopnimi parametri izpisala enako besedilo. Podjetja tako danes že učijo umetno inteligenco, da bi ustvarjala v njihovem slogu.

Na področju fotografije zapišeš, kaj želiš imeti na fotografiji in AI to ustvari. Zelo je uporabno za dizajnerje, ki jim ne bo več treba pregledovati stotin fotografij, pač pa bodo umetni inteligenci le »naročili« svojo.

Na področju glasu je umetna inteligenca sposobna ustvariti glas, enak glasu realnega človeka. Na področju glasu in videa pa AI lahko ustvari osebo, ki ne obstaja. Lahko ji sami določimo karakteristike, AI pa zgenerira glas in naredi video, na primer tutorial z vnaprej napisanim tekstom.

»Nekaj časa je veljalo, da bo umetna inteligenca zgolj ponovila, kar je že videla, ljudem pa bo ostala kreativnost, umetniško izražanje – nekaj več. A dva meseca nazaj je na natečaju za najboljšo umetnino zmagala slika, ki jo je ustvarila umetna inteligenca,« je Uroš Svenšek še dodatno poudaril napredek umetne inteligence. »Da ne bomo zaspali, moramo v marketingu ujeti ta vlak, sicer bo konkurenca bistveno pred nami. Na primer, ne bo več mogoče tekmovati z umetno inteligenco, ki je članek sposobna napisati v petih minutah, človek pa za to potrebuje vsaj pet ur. Sploh v okoljih, kjer je masovna produkcija vsebin pomembna, recimo z vidika SEO.«

Po drugi strani predvidevamo, da bo umetna inteligenca znala vse, a se je v praksi izkazalo, da je AI zelo dobra v specializaciji, v specifičnih nalogah. »Zna torej opraviti točno določeno nalogo bolje kot človek, za zdaj pa ne zna generalno povezovati. Umetna inteligenca je tako za zdaj le odlično orodje, ki zna hitreje, ceneje in bolje opraviti določene naloge, ljudje pa morajo še vedno imeti generalno sliko.« Današnjim copywriterjem in urednikom vsebin Uroš Svenšek tako svetuje, da poskušajo pridobiti generalni pogled na svet in bolj strateško razmišljati, umetno inteligenco pa uporabljajo kot orodje. Če bodo zgolj uporabljali umetno inteligenco, bodo le eni od mnogih, saj bodo ta orodja znali uporabljati vsi.

Po eni od časovnic umetne inteligence naj bi ta do leta 2045 znala napisati unikatno knjigo, ki bi se uvrstila na lestvico New York Times Bestseller." - Uroš Svenšek (Agencija 101)

Metaverzum je naslednja stopnja človeške komunikacije

Smisel metaverzuma je, da ne bo več obstajala razlika med metaverzumom in fizičnim stikom, srečanjem. Današnja srečanja preko aplikacij za videopogovore po besedah Uroša Svenška dajejo občutek, kot da govorimo zidu, metaverzum pa skuša izničiti ta občutek in ponuditi pristnejšo izkušnjo srečanja v živo  - gledanje v oči, občutek prostora … »Vsa družabna omrežja tako postajajo vedno bolj meraverzumi, NFT-ji pa so lahko tudi unikatna oblačila, ki jih nekdo v metaverzumu nosi.«

Kdaj bo metaverzum zares zaživel, pa je odvisno od tehnologije očal. Za zdaj izdelovalcem v očala še ni uspelo »spraviti« dovolj tehnologije, da bi omogočala boljšo izkušnjo. Vsaj pet let tega še ne bomo doživeli, čez pet let pa se bo začelo več dogajati na tem področju," je še napovedal Uroš Svenšek.

Eno od velikih vprašanj pa je tudi vprašanje regulacije. Kako bo potekala, danes ne zna napovedati nihče, je dejal Uroš Svenšek. Vse se razvija zelo hitro in regulacija bo odvisna tudi od tega, v katero smer bo šel razvoj. Tudi družbena odgovornost bo najverjetneje padla na pleča znamk, saj pri big techu po njegovih besedah družbene odgovornosti ni, vse pa je naravnano tako, da nas še bolj vleče v odvisnost od digitalnega sveta.

Največji preboj v metaverzumu Uroš Svenšek napoveduje Meti. Kot je pojasnil, je bil prvi investitor Mete Peter Thiel, tudi mentor ustanovitelja Facebooka Marka Zuckerberga. Peter Thiel je v svoji knjigi Zero to one napisal, da je vedno cilj vsakega podjetja imeti monopol. Meta skoraj celoten dobiček vlaga v razvoj metaverzuma, zato Uroš Svenšek pričakuje, da bo vsaj eden od nekaj večjih igralcev, ki bodo obvladovali metaverzum, če monopol ne bo uspel.

SPLET 3.0‍

Semantični splet, tretja generacija svetovnega spleta, imenovan tudi pametni splet. Podatki so distribuirani, razdrobljeni, vseprisotni na spletu. To je splet za ljudi in tudi pametni stroje (umetno inteligenco), ki znajo te podatke razumeti, analizirati in ponuditi ljudem. Vir: iPROM slovar.