Psihološka odpornost je naša sposobnost, da se ob stresnih situacijah, težjih preizkušnjah, večjih spremembah v življenju ali pri delu pozitivno prilagodimo, opremo na naše notranje in zunanje vire moči, samouravnavamo, se učimo, spreminjamo in presegamo obstoječe vzorce ter ponovno vzpostavimo celostno ravnovesje.

Torej, da se tudi v težkih trenutkih znamo prilagoditi in iti naprej, je povedala Mateja Videčnik, psihologinja in certificirana coachinja. Psihološka odpornost bo namreč vedno bolj iskana veščina, kar za leto 2030 napoveduje tudi Svetovni ekonomski forum. Če smo včasih govorili zgolj o inteligenčnem kvocientu, nato se je pridružila čustvena inteligenca, danes vse več govorimo tudi o kvocientu odpornosti, kar že iščejo tudi delodajalci pri iskanju novih zaposlenih.

Vsak dan od nas zahteva številne odzive (telefonski klici, elektronska pošta, vožnja, odločitve ...), ne dobimo pa prav pogosto spodbude, znaka, da se lahko sprostimo. V družbi in pri delu smo podvrženi številnim dejavnikom, zato je psihološka odpornost ali osebna prožnost vse bolj pomembna.

Model psihološke odpornosti je razdeljen na tri dele:

Odnosi: Odnos do sebe (sami s sabo smo 24 ur na dan, tu se začne gradnja psihološke odpornosti), odnos z drugimi (so zelo pomembni) in odnos do življenja (oz. do nečesa več, ali zaupamo, da bo življenje poskrbelo za nas).

Ravnovesje: Telesno (odzivi na stres, zmožnost počitka), miselno (odmik od preveč razmišljanja) in čustveno ravnovesje (dosežemo, če je vse ostalo usklajeno)

Delovanje: Prisotnost (zavedanje, ne delovanje na avtopilotu), prilagodljivost (v kolikšni meri se znamo dati iz cone udobja) in motivacija (lahko izpeljemo stvari, ki si jih zadamo?)

Mateja Videčnik omenja, da smo v družbi in pri delu podvrženi številnim dejavnikom, zato je osebna prožnost vse bolj pomembna.
Kako izboljšati psihološko odpornost?

Udeleženci Treninga strateških veščin smo izpolnili test, s pomočjo katerega smo ugotavljali, kako psihološko odporni smo na posameznem področju, in Mateja Videčnik nam je podala nekaj nasvetov za izboljšanje na področjih, ki smo jih izbrali.

Odnos do sebe: Ljudje, ki imajo bolj diferenciran jaz, torej imajo v življenju več vlog (marketingaš, starš, prijatelj, športnik, brat/sestra, glasbenik ...), ob težjih situacijah lažje zajadrajo skoznje. Ko se dogajajo težave pri eni od naših vlog, se naslonimo na druge nalepke. »Čim bolj razmišljajte o svojih vlogah, o vsem, kar ste, saj, če se npr. v službi kar koli zgodi, so še druge vloge.«

Miselno ravnovesje: »Smo preveč v svoji glavi, preveč razmišljamo,« izpostavlja Mateja Videčnik. Ruminacija pomeni, da prevečkrat predelujemo iste stvari, to predelovanje pa ne prinese ničesar konstruktivnega. Mateja Videčnik tako svetuje, da tovrstno razmišljanje umestite na urnik, si daste dovoljenje, da nekaj minut v dnevu namenite temu, ko končate, pa začnite z aktivnostjo, ki bo zaposlila kar največ vaših čutov, da o drugih stvareh ne boste več mogli razmišljati.

Prisotnost: Poslužite se lahko vaje za čuječnost. Poglejte okoli sebe in naštejte pet stvari, ki jih vidite, štiri stvari, ki jih občutite, tri stvari, ki jih slišite, dve stvari, ki ju vonjate in eno stvar, ki jo okušate. V tem času tako ne morete razmišljati o problemih današnjega ali jutrišnjega dne. To vajo lahko naredite večkrat na dan in tako izklopite avtopilota. Lahko jo izvajate kadar koli, saj nihče ne ve, da jo v mislih izvajate. Pomaga umiriti živčni sistem, krepi fokus in motivacijo.

Motivacija: Motivacija ne pride sama od sebe. Ko odlašamo, je vklopljen emocionalni del možganov, ki si želi udobja. Zato lahko uporabimo tehniko, kjer si rečemo: 5 ... 4 ... 3 ... 2 ... 1 ... gremo. Z odštevanjem smo se premaknili v racionalni del možganov, ki je za akcijo.

Ob tem je Mateja Videčnik izpostavila, da psihološka odpornost ne pride z danes na jutri, potrebno jo je krepiti, delati na tem. To tudi ne pomeni, da ne bomo več doživljali stresa, le lažje se bomo spopadali z njim.

Resnična psihološka odpornost ni v tem, da se izogibamo stresu ali težavam, ampak da razvijemo notranjo strukturo, ki nas podpira tudi v najtežjih trenutkih." - Mateja Videčnik

Boris Tone Peršak pa se je bolj posvetil odnosom na delovnem mestu in tehnikam, kako jih izboljšati. Visoka psihološka odpornost je namreč povezana z višjim zadovoljstvom pri delu, višjo produktivnostjo, manj izgorelosti in simptomi depresije ter manj absentizma.

Pridružite se nam na osmi B2B konferenci, 9. oktobra, v Ljubljani!

Spodbujanje prijetnih čustev

Prijetna čustva vplivajo na našo delovno učinkovitost, zato je ena od veščin psihološke odpornosti, da smo sposobni prepoznati svoja negativna čustva in se iz njih potegniti ter začutiti pozitivna čustva. Ko smo pod vtisom pozitivnih čustev, smo bolj produktivni in učinkoviti pri svojem delu, naš fokus se razširi, v večji meri smo sposobni videti širšo sliko, bolj smo kreativni.

Na delovnem mestu moramo najti tehniko, ki nam bo omogočila spodbuditev pozitivnih čustev. Lahko gre za kratek sproščen pogovor s sodelavcem, lahko si zavrtimo dobro glasbo, lahko si ogledamo zabavne fotografije otrok ...

Boris Tone Peršak izpostavlja, da moramo na delovnem mestu najti tehniko, ki nam bo omogočila spodbuditev pozitivnih čustev.
Osredotočanje na dejavnike, na katere imamo vpliv

Pogosto se znajdemo v stresu zaradi stvari, na katere nimamo vpliva. To zmanjšuje naše sposobnosti aktivnega spoprijemanja s težavami, zmanjšuje našo produktivnost ter negativno vpliva na naše razpoloženje. Kadar se to zgodi, lahko uporabimo orodje CIA, ki omogoča, da se osredotočimo na področja, kjer bo imel naš trud največji učinek.

Poskušamo identificirati:

  • dejavnike, ki so pod našim nadzorom (control)
  • dejavnike, na katere imamo vpliv (influence)
  • dejavnike, nad katerimi nimamo vpliva (accept)

Pri tem si skušamo odgovoriti na vprašanji, katere aktivnosti naj izvajam, da bo učinek največji in kaj potrebujem, da sprejmem dejavnike, na katere nimam vpliva.

Izboljšanje odnosov z drugimi

Trdni odnosi z drugimi so eden od temeljev psihološke odpornosti. Več ljudi, s katerimi imamo trdne odnose, je prisotnih v našem življenju, bolje je. Napačno je namreč razmišljanje, da so najbolj psihološko odporni tisti ljudje, ki ne potrebujejo nikogar. Zato je pomembno nuditi podporo in razumevanje, ko je nekdo v stiski, še pomembneje pa je veseliti se z ljudmi, ko z nami delijo dobre novice.

Ko nam drugi sporočijo svojo dobro novico, so mogoči štirje odzivi:

  • Pasivno konstruktiven odziv (»zatiralec veselja«, ko sogovorniku ne posvečamo dovolj pozornosti)
  • Pasivno destruktiven odziv (»ugrabitelj veselja«, ko fokus pogovora obrnemo nase in začnemo govoriti o sebi)
  • Aktivno destruktiven odziv (»kradljivec veselja«, ko poudarjamo negativne vidike situacije)
  • Aktivno konstruktiven odziv (»multiplikator veselja«, ko se popolnoma posvetimo sogovorniku in mu z vprašanji pomagamo, da podoživi občutke, ki jih je imel ob prejemu dobre novice)

Le zadnji odziv je tisti, ki omogoča gradnjo in izboljševanje odnosov z drugimi na dolgi rok. In prav dobri odnosi so temelj dobrega sodelovanja, kar je na delovnem mestu še posebej pomembno, je zaključil Boris Tone Peršak.

VČLANI SE

Povezane teme

No items found.

Drugi zapisi na temo

O NAS

Več kot

600

članov
Več kot

400

STROKOVNIH zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam