Branje zapisa vam bo vzelo 6 minut.

Športno udejstvovanje je Katji Temnik prineslo številna spoznanja, ki so ji koristila tudi pozneje v življenju, iz njenih opažanj pa bi se lahko veliko naučili tudi tisti, ki usmerjajo ekipe zaposlenih, na primer marketinški vodje.

Pohvala prinese občutek cenjenosti

Kot profesionalna košarkarica je med drugim igrala v Španiji in Italiji, kjer je ugotovila, kako drugačen je način dela v ekipah. V domačih klubih se ji nikoli ni zgodilo, da bi trenerji pohvalili igralke, pač pa je veljajo, da hvala lahko prinese negativne učinke. Poleg tega so trenerji od igralk zahtevali, da so na vseh ravneh igre enako dobre kot ostale igralke, s tem pa onemogočili, da bi se razvijal talent vsake posameznice. V Španiji je prvič doživela, da jo je trener pohvalil za dobro igro. Na pravi način podana pohvala po njenih besedah prinese občutek, da je posameznik cenjen ter se bo v prihodnje še bolj potrudil. To se prenese tudi na odnose, kjer posameznik, ki bo deležen pohvale, ne bo imel občutka, da je samoumeven.

Kako pomembni so odnosi znotraj ekipe in kako pomemben je za vzdrževanje teh odnosov vodja oziroma nekdo z izkušnjami, je opisala z izkušnjo iz svoje košarkarske ekipe. Zadnje leto profesionalnega igranja, ko je že razmišljala o zaključku športne kariere, je sprejela ponudbo italijanskega kluba iz druge lige. Klub se je v pretekli sezoni uspel prebiti iz tretje v drugo ligo in si v novi sezoni zadal, da bo v drugi ligi odigral kar se da dobro. Po spletu srečnih naključij so igralke zmagale na prvi in tudi vseh naslednjih šestnajstih tekmah sezone. Klub je premagoval tudi tekmice, ki so na papirju veljale za mnogo boljše.

V času od prve do zadnje zmage se ni nič spremenilo, medse niso sprejeli nobene nove igralke, trener je bil isti, pa vendar so se občutenja znotraj ekipe začela spreminjati. »Sam proces, da si vedno boljši, od tebe terja, da začneš to drugače doživljati.« Začeli so se prepiri, katera od igralk je prispevala več k uspehu, čeprav je košarka izrazito ekipni šport in so prav vsi členi ekipe zaslužni za uspehe. V takih trenutkih je pomembno, da v ekipi obstaja avtoriteta, lahko je to izkušena igralka, ki uživa zaupanje drugih, lahko trener, ki vsakemu posamezniku razloži, kakšna je njegova vrednost v ekipi. Da so tudi npr. obrambne igralke enako pomembne. »Zvezdam«, tistim, ki menijo, da v ekipo prispevajo daleč največ, je potrebno razložiti, da brez soigralcev ne gre. Se pa velikokrat zgodi, da so igralci, ki so navzven, tudi na primer s strani novinarjev, prepoznani kot najboljši, v ekipah najbolj osovraženi, je še povedala Katja Temnik.

‍

Člani DMS si lahko posnetek pogovora ogledate v DMS Labu.

‍

Kako se je torej profesionalna košarkarica znašla v upravljanju kmetije?

Katja Temnik prihaja iz Žič, kjer je njena družina že od Katjinega otroštva živela v sozvočju z naravo, doma so imeli vedno nekaj živali. Ker je študirala jezike – govori namreč šest jezikov, starša sta vztrajala, da poleg športne kariere poskrbi tudi za izobrazbo –, ji je mama v lekturo pogosto pošiljala svoje zapiske s predavanj o zeliščih. Katja Temnik je skozi čas ugotavljala, da jo narava in njeno delovanje vse bolj zanimata. Košarka ji je med drugim omogočila tudi, da je videla dobršen del sveta in čeprav si kot mlajša ni želela živeti v domačem kraju, je ravno zaradi teh izkušenj ugotovila, kako kakovostno je življenje v Sloveniji, predvsem v smislu bližine zelenega na vsakem koraku ter dostopnosti zdrave hrane.

Po koncu profesionalne športne kariere je eno leto poučevala v osnovni šoli, a hitro ugotovila, da to ni zanjo, saj je poučevanje ujeto v preveč birokracije. Ker so ji otroci blizu in ker si želi še vedno delati na področju jezikov, pa danes poučuje španščino kot enega od izbirnih predmetov.

Prizadeva si ustvariti pogoje, da bodo hrano na naraven način lahko pridelovali še dolgo

V biodinamično pridelovanje zelišč jo je tako prineslo postopoma. Biodinamika je po njenih besedah naslednji korak od ekološkega in je povezano z nevidnimi procesi, ki se navzven pokažejo pozneje. Preučuje procese, ki so zakonitost narave. Pravi, da je narava ena sama modrost, in naša naloga je, da to modrost odkrivamo in se od nje učimo. Današnja pridelava hrane v vedno večji meri poteka v nadzorovanih umetnih okoliščinah in posledica je po besedah Katje Temnik v tem, da naša telesa vse težje predelujejo tovrstno hrano, kar se že vidi v velikem porastu alergij, rakavih in drugih obolenj. Sama si prizadeva ustvariti pogoje, da bodo lahko hrano na naraven način pridelovali še dolgo. Kmetijo skuša voditi z mislijo na to, da bo tisti, ki bo na njej stal čez 100 let, lahko rekel: Pred stotimi leti je nekdo mislil name. Ker vidi, da je pridelava naravne, kvalitetne hrane vedno bolj redka, si prizadeva razvijati način, ki bo omogočal, da si bodo zdravo hrano lahko pridelali tudi naši zanamci.

V delo Zeliščnega vrta Majnika oziroma kmetije vključujejo zelo raznovrstne ljudi. K njim prihajajo tudi ljudje, ki se čutijo izključeni, socialno šibki, ljudje s posebnimi potrebami. »Neverjetno je, kaj vse ti ljudje zaupajo, ko okopavaš ali nabiraš kamilice. V nobenem umetnem okolju ne bi bilo mogoče ustvariti takšne odprtosti in varnosti, da bi ti ljudje zaupali. S tem ko se ti zaupajo, tudi sebe rešijo tega bremena.«

Imam občutek, da mi življenje ne zapira, pač pa odpira vrata. Gre v to smer, da življenje hoče, da se s tem ukvarjam. - Katja Temnik

Katja Temnik tako svetuje, da v življenju poslušamo sebe, kje se dobro počutimo, pri katerih znanjih in sposobnostih lahko hitro usvajamo stvari in hitro napredujemo. Če se nekje ne počutimo dobro, se moramo vprašati, kaj je tisto področje, na katerem bi radi delovali. Najpomembnejša je naša notranja naravnanost. Za začetek začnimo samo razmišljati o drugih možnostih. Če bo določena možnost prava za nas, se bo gotovo pokazala priložnost, da storimo še kaj več v tej smeri.  Bolj, kot si v sebi »čist«, brez navlake nepotrebnih čustev in nesmiselnih misli, bolj si dostopen za priložnosti življenja, zaradi katerih si se rodil in ki so ti pisane na kožo.

Pomemben kriterij pri delu je zame tudi, ali bom s svojim delovanjem delala svet boljši ali ga uničujem. Kaj bi se zgodilo, če bi naše delo opravljali s stokratno ponovitvijo, bi to pozitivno vplivalo na svet? In vprašamo se, če bi radi to počeli. - Katja Temnik

‍