Trajnost je vse bolj pomembno področje poslovnega sveta. Trajnost ni nekaj, kar bi bilo dobro naslavljati, ampak je nekaj, čemur se moramo nujno posvetiti. To miselnost smo v slovenski poslovni skupnosti že osvojili, malo pa je takšnih podjetij, ki trajnost tudi zares živijo v praksi. Na septembrskem mesečnem srečanju DMS smo spoznali tri primere podjetij, ki so trajnost strateško integrirala v svoje poslovanje. Poiščite navdih v njihovih izkušnjah.

Trajnostni razvoj je v zadnjih letih postal “buzzword”, ki pa v vseh pogledih presega ločevanje plastike v rumene smetiščne zabojnike. “Trajnosti se moramo lotiti strukturirano. Ali je prisotna povsod - že od snovanja naprej - ali pa se popolnoma izgubi. Trajnostni razvoj je zelo močna beseda. Najmočnejša takrat, ko se o njej manj govori in več naredi. Tudi v kriznih časih, vrtiljaku negotovosti in priložnosti, je lahko prav slednja. A jo moramo odkriti in znati izkoristiti. Evropska komisija je lani sprejela ambiciozen trajnostni načrt "Green deal" ali “Over the moon”, kot ga je zaradi njegove ambicioznosti poimenovala prva komisarka Ursula von der Leyen, saj je cilj tega načrta namreč podnebno nevtralna Evropa do leta 2050. Že do leta 2030 pa bo potrebno narediti velike korake  kot so zmanjšati izpuste za 55 %, ob tem poskrbeti za izdatne trajnostne naložbe, novim razmeram prilagoditi kmetijstvo, trgovino in gospodarsko upravljanje ter spremeniti zakonodajne predloge za izpolnitev ciljev dogovora. To so ambiciozno zastavljeni cilji,  ki  bodo močno vplivali tudi na poslovni svet in trajnostni razvoj ni več nekaj, kar bi bilo dobro naslavljati, ampak postaja področje, ki se mu moramo strateško posvetiti,” je prepričana Tanja Subotić Levanič (Pivovarna  Laško Union).

Trajnosti se moramo lotiti strukturirano. Ali je prisotna povsod ali pa se popolnoma izgubi. - Tanja Subotić Levanič (Pivovarna Laško Union)

Vprašanje trajnosti je potrebno naslavljati tudi z vidika novih želja, potreb ali pa razmišljanja uporabnikov, tudi novih kadrov. »Ne glede na to, ali so milenijci in tisti za njimi najvplivnejše generacije, ki bodo vodile ključne spremembe ali ne, brez dvoma drži dvoje: te generacije nimajo druge možnosti, kot da se soočijo z realnostjo podnebnih sprememb in s tem potrebo po trajnostnih rešitvah. Družbena omrežja so dala tem generacijam močno orodje za množično povezovanje in masovno mobilizacijo. Vrednote, ki poganjajo te generacije so integriteta, transparentnost, partnerstvo, povezovanje, torej temelji trajnostnega razvoja. Ne pozabimo, leta 2025 bo na trgu dela 75 % milenijcev, zato podjetja enostavno moramo posvojiti njihov način razmišljanja, če želimo privabiti najboljše talente na svojih področjih.”

Podjetje Pivovarna Laško Union je že pred prihodom Heinekena naslavljalo področje trajnosti, je pa z vključitvijo podjetja v mednarodno korporacijo ta segment poslovanja dobil nov zagon. “Danes je trajnost eden izmed petih temeljnih stebrov poslovne strategije korporacije Heineken. Identificirali smo šest ključnih področij, na katerih imamo kot podjetje največji vpliv in lahko naredimo največ v smeri trajnosti. Ta področja so zdravje in varnost, zaščita virov pitne vode, zmanjševanje izpustov CO2, sodelovanje s skupnostjo, trajnostna oskrba in odgovorno pitje. Sliši se lepo, a zares sledimo načelu, da manj govorimo in več delamo. Uspehe tudi merimo! Vsako področje ima svoje KPI-je, vse skupaj pa združuje naš “semafor”, platforma, ki nas usmerja na naši poti in s pomočjo katere lahko kadarkoli preverimo, v kolikšni meri dosegamo zastavljene cilje. Trenutno je največji izziv področje zmanjševanja porabe vode, ki se mu še posebej temeljito posvečamo.”

"Danes je trajnost eden izmed petih temeljnih stebrov poslovne strategije korporacije Heineken," pojasnjuje Tanja Subotić Levanič (Pivovarna Laško Union).

Donacije in sponzorstva, če nam ostane nekaj presežkov dobička, niso pravi način naslavljanja trajnosti. “Trajnost mora biti integrirana v poslovanje. Niso samo finančni kazalniki tisti, ki izkazujejo našo uspešnost, tudi KPI-ji na področju trajnosti so zelo pomembni in če ne dosegamo zastavljenih ciljev, se ustavimo in prilagodimo strategijo, podobno kot takrat, ko ne dosegamo finančnih ciljev. Trajnost ima tri dimenzije, ekonomsko, družbeno in okoljsko, vsa področja so enako pomembna. Ta sistem pa lahko zaživi samo na temelju sodelovanja in povezovanja, transparentnosti in iskrenosti. S tem ko naslavljamo vprašanja trajnosti, spremenimo miselnost celotnega podjetja, kar se dolgoročno pozna tudi na blagovni znamki,” poudarja gostja septembrskega mesečnega srečanja.

S tem, ko naslavljamo vprašanja trajnosti, spremenimo miselnost celotnega podjetja, kar se dolgoročno pozna tudi na blagovni znamki. - Tanja Subotić Levanič (Pivovarna Laško Union)
Iskraemeco - nosilec trendov v svoji panogi

V podjetju Iskraemeco je trajnostni razvoj strateški partner managementa. Iscraemeco je del velike egipčanske korporacije Elsewedy Electrics in iz majhne Slovenije je iniciativa trajnosti vstopila v globalno korporacijo in se začela širiti po njej. ”Hitrost sprememb v poslovnem svetu ubija, ampak samo tiste, ki se ne spremenijo dovolj hitro. Trajnostni razvoj je del upravljanja s tveganji, je inovacija, je poslovni razvoj, je nekaj, kar nujno potrebujemo, da sploh preživimo. Trajnostni razvoj v poslovnem svetu je "akcija, brez izgovorov". Trajnostni razvoj je vir dolgoročnega napredka človeštva, živimo v časih, ko moramo delati za naslednje generacije in ustvarjati bolj varno okolje. Je pa trajnostni razvoj tudi posel, ki nam omogoča dolgoročni obstoj. Ključna poslovna tveganja prihodnosti izhajajo ravno iz trajnostnih vprašanj, kot so klimatske spremembe,” izpostavlja Mojca Markizeti (Iscraemeco).

Trajnostni razvoj je del upravljanja s tveganji, je inovacija, je poslovni razvoj, je nekaj, kar nujno potrebujemo, da sploh preživimo in še bolj, da uspemo. - Mojca Markizeti (Iskraemeco)

Podjetje Iskraemeco se je na pot trajnosti podalo tudi zaradi zahtev poslovnih partnerjev. “Naš nizozemski partner je pred šestimi leti pristopil do Iskraemeca in sicer potrdil, da je podjetje tehnološko vrhunsko, ampak hkrati poudaril, da bo odslej sodeloval samo s podjetji, ki delujejo trajnostno. Takrat sem se tudi sama aktivno vključila v procese podjetja, ampak samo pod pogojem, da začnemo celostno naslavljati področje trajnosti, ne zgolj za potrebe tega projekta. Podjetje je spremenilo strategijo in postalo nosilec trendov v naši panogi. Danes reinoviramo svoje rešitve in spreminjamo poslovne modele ter na ta način odgovarjamo na globalne trajnostne izzive. Pri čemer pa ne smemo pozabiti, da smo vendarle poslovni subjekt in vse skupaj moramo naslavljati tudi skozi poslovne rezultate.”

"Podjetje Iskraemeco je danes nosilec trendov v naši panogi," poudarja Mojca Markizeti.

Trije stebri trajnosti v podjetju Iskraemeco: 

  • Notranji procesi: “Na prvem mestu je ekipa znotraj podjetja. Interno optimiziramo porabo sredstev, materialov v proizvodnji, skrbimo za principe krožne ekonomije v fazi razvoja rešitev in investiramo v inovacije na področju materialov..”
  • Oskrbovalna veriga: “Vse, kar proizvedemo in izdelamo, razvijamo z dobavitelji, zato se naša odgovornost na področju trajnosti začne že precej preden se procesi sploh začejo odvijati v našem podjetju. Na vlak trajnosti smo potegnili vse deležnike, ki so del naše zgodbe.”
  • Partnerji: “Naše podjetje postaja nosilec trendov v celotni industriji, trajnost je del naše strategije prihodnosti. K sodelovanju vabimo partnerje, nevladne organizacije in startupe ter skupaj ustvarjamo boljšo prihodnost, naše rešitve so ključne pri doseganju energetske učinkovitosti, ki je najpomembnejši del enačbe razogljičenja. Podjetje Iskraemeco na tem področju transformira celotno industrijo.”

Pomemben trend trajnosti bodo v prihodnosti tudi podatki in digitalizacija. “Podatki niso več samo naše orodje, ampak postajajo naša vrednota. Podatki so v lasti prihodnosti in so valuta 21. stoletja.. Točni in pravočasni podatki so temelj optimizacije rabe energije in omogočajo številne še neizkoriščene priložnosti zmanjšanja rabe energije in s tem nižanja ogljičnega odtisa in še bolj trajnostno delovanje. Nenazadnje zahteve o trajnostnem delovanju, ki jih delimo s partnerji in končnimi uporabniki, pozitivno vplivajo na celotno družbo, v kateri delujemo. Zavedamo se, da smo samo eden od deležnikov, vendar je kljub temu naš cilj narediti vse, da se celotna družba premika v smeri trajnosti. Naše podjetje je in bo ostalo neke vrste vplivnež v naši industriji in širše ter bo še naprej postavljalo  nove temelje trajnostnega razvoja,” zaključuje Mojca Markizeti.

Digitalizacija in podatki so temelj optimizacije rabe električne energije in skupaj omogočajo nižanje ogljičnega odtisa, kar je temeljni cilj na področju trajnostnega razvoja. - Mojca Markizeti (Iscraemeco)
"Spread good" blagovne znamke Argeta

Podjetje Atlantic Grupa, kot mednarodno podjetje, vsako leto izda svoje trajnostno poročilo, ki je v skladu z GRI standardi. Pri blagovni znamki Argeta so se odločili, da na področju trajnostnega razvoja naredijo še korak naprej. “Pred dobrima dvema letoma  smo se pri Argeti vprašali, kaj smo doslej naredili na področju trajnostnega razvoja. Čeprav tega nismo naslavljali z besedo trajnostni razvoj, smo na marsikaterem področju že delali v tej smeri. Vzpostavljeni so bili določeni standardi razvoja proizvoda, uporabljene sestavine namazov so bile trajnostno naravnane, takšna je bila tudi embalaža. Trajnostno smo delovali tudi na področju družbene odgovornosti, predvsem z donacijami in sponzorstvi. Vse to smo torej počeli, nismo pa imeli definirane strukture in ciljev trajnostnega razvoja. To smo želeli spremeniti,” začetke opisuje Nataša Češnovar Gregorc(Atlantic Droga Kolinska).

V marsikaterem segmentu je blagovna znamka Argeta že delovala trajnostno, nismo pa imeli definirane strukture in ciljev trajnostnega razvoja. - Nataša Češnovar Gregorc (Atlantic Droga Kolinska)

Cilje so pri Argeti postavili glede na področja, na katerih lahko blagovna znamka doseže največje učinke. “V prvem koraku smo identificirali priložnosti. Blagovna znamka mora najprej razčistiti sama pri sebi, kje ima največji učinek na okolje in družbo. Ob analizi priložnosti smo ugotovili, da je z vidika vpliva na okolje, največ priložnosti na področju surovin, saj so te večinoma živalskega izvora in imajo zato velik vpliv na okolje. Del prvega koraka je bila tudi tržna raziskava, s katero smo želeli odgovoriti na vprašanje, kaj je za naše uporabnike pomembno na tem področju. Ker smo raziskavo izvedli na različnih trgih, smo ugotovili , da so uporabniki v zahodni Evropi precej bolj trajnostno ozaveščeni. Hkrati smo ugotovili, da uporabniki pri tržnih raziskavah pogosto odgovarjajo na deklarativni ravni. Trdijo eno, pri nakupu pa naredijo nekaj drugega.  Raziskave so pokazale, da se moramo pri naslavljanju trajnosti osredotočiti predvsem na proizvod, na okolje ter na vračanje lokalni skupnosti.”

"Blagovna znamka mora najprej razčistiti sama pri sebi, kje ima največji učinek na okolje in družbo," je prepričana Nataša Češnovar Gregorc (Atlantic Droga Kolinska).

“Da sledimo zastavljenim ciljem, potrebujemo operativno ekipo za trajnostni razvoj, ki bo vodila izvedbo zastavljenih načrtov na področju trajnosti. Za učinkovito naslavljanje trajnosti potrebujete podporo celotnega podjetja, še posebej oseb na vodilnih položajih. Organizirali smo delavnice, pripravili različne materiale, s katerimi smo širili trajnostno zavest v naši poslovni enoti. Potrebuješ operativno ekipo, ki bo zapisano na papirju pretvorila v prakso,” pojasnjuje gostja septembrskega mesečnega srečanja.

Za udejanjanje ciljev trajnostnega razvoja potrebuješ operativno ekipo, ki bo zapisano na papirju pretvorila v prakso. - Nataša Češnovar Gregorc (Atlantic Droga Kolinska)

Vizija trajnostnega razvoja blagovne znamke Argeta je “spread good”. V okviru trajnostnega razvoja so pri Argeti postavili tri ključne stebre, v okviru katerih bodo delovali. “To so boljši proizvod, boljši planet in boljša družba. Boljši proizvod za nas pomeni, da našim uporabnikom pomagamo pri boljši, bolj prehransko uravnoteženi prehrani. Zavezujemo se, da bodo surovine naših produktov proizvedene v skladu s trajnostnim razvojem. Seveda ni  vedno vse črno belo. Recimo, za zmanjšanje ogljičnega odtisa je primernejša konvencionalna reja kokoši,  za izboljšanje dobrobiti živali pa je primernejša prosta reja. Zato je zelo pomembno, da imamo cilj, ki ga lahko zagovarjamo in ki predstavlja vrednote blagovne znamke. Boljši planet za nas pomeni energijska učinkovitost, zmanjševanje porabe vode in pa zelo pomembna tematika – zavržena hrana, ki je ena večjih proizvajalcev toplogrednih plinov na svetu. Boljša družba za nas pomeni izobraževanje različnih deležnikov, promocijo športa in dvig ravni zadovoljstva družbe kot celote.”

Ko govorimo o trajnostnem razvoju, je po mnenju Nataše Češnovar Gregorc zelo pomembno, da se področja lotimo celostno: “Pri trajnostnih zavezah je potrebno povezati številna različna področja, le tako bomo zares učinkoviti. Nujno je najti tudi odgovorno osebo za trajnostne projekte, drugače lahko ostane le pri idejah. Blagovne znamke se morajo pri nagovarjanju trajnosti osredotočiti na to, kar je lastno zanje in relevantno za blagovno znamko. Poleg tega je pomembno, da je razmišljanje o trajnosti strukturirano, kar poskrbi za izmenjavo idej in pridobivanje novih rešitev.”

Foto: Nejc Lasič.

Drugi zapisi na temo

o dms

Več kot

700

članov
Več kot

300

zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam
VEČ KOT 280 UR IZOBRAŽEVANJ
MREŽENJE Z VEČ KOT 700 ČLANI
večkot 70 dogodkov letno
spoznajte vse prednosti članstva
v društvu
razišči NIVOJE članstvA
dostavljamo NOVICE IZ SVETA
MARKETINGA
prijava na e-novice