Tudi letos smo zadnji članski meetup namenili pospeškom v prihodnje leto. Ti nam vedno služijo kot navdih, kako lahko spremenimo in še izboljšamo svoje življenje in delo. Z nami so bili tudi tokrat štirje izjemni posamezniki: Blaž Kocjančič, kreativni direktor Internavtov, Maša Špan, strokovnjakinja za kadre, organizacijsko kulturo in strateško vodenje ekip v Viziji rasti, pomočnik odgovornega urednika časnika Delo Nejc Gole in Katarina Veselko, psihologinja, coachinja ter strokovnjakinja za pogumno vodenje in organizacijsko kulturo.

Blaž Kocjančič nam je v duhu prazničnih akcij ponudil 4 +1 pospešek gratis.

1. UVID, UVID, UVID

Vsi v marketingu vemo, kaj je uvid, a podcenjujemo njegovo vrednost, saj samo z dobrim uvidom lahko ustvarjamo presežne kampanje.

Ob tem je izpostavil novoletne zaobljube, ki jih le redko zares uresničimo. Razlog je v prevelikem številu novoletnih zaobljub, kar pomeni, da nimamo fokusa. Zato je bolje skleniti le eno novoletno zaobljubo in se osredotočiti na to. ‍

2. TEHNOLOGIJA ≠ IDEJA

V zadnjih petnajstih letih smo doživeli številne tehnološke preboje, a tehnologija ni ideja, je zgolj orodje, ki ga imamo v roki in ga lahko izkoristimo, ko želimo uresničiti svojo idejo. Fokus naj bo vedno na ideji, ne na tehnologiji.

3. DO OPOROKE NA ROKE

Ko želimo v marketingu pripraviti nekaj svežega, se zanašamo na raziskave, pri čemer brez interneta ne gre. A če želite res dobre ideje, morate na neki točki računalnik zapreti, vzeti v roke svinčnik in začeti analogno ustvarjati za digitalno dobo.  S tem, ko spremenimo način dela, spremenimo tudi način delovanja naših možganov.

4. ČE NE IZSTOPAŠ, NE OBSTAJAŠ

Danes, ko se ljudje s klasičnih kanalov selijo na splet, se vse premalo zavedamo, da naše znamke tekmujejo z drugimi znamkami. Potrebujemo več poguma, da bodo naše znamke izstopale. ‍

5. NAJBOLJŠI OGLASI NISO OGLASI

Ljudje nad oglasi niso navdušeni, saj prekinjajo vsebine, ki jih imajo radi. »Če želite delati dobre oglase, ustvarjajte oglase, ki v resnici niso oglasi,« je dejal pri tem pa izpostavil projekt Lahkonočnice, projekt A1 s kakovostnimi pravljicami za otroke, ki jih lahko predvajamo v obliki podkasta.

‍

Maša Špan je leto 2025 opisala kot leto, ki jo je premaknilo, ko si sama ni želela premika. Podelila je štiri pospeške, za katere si želi, da bi prišli prav komu od vas.

1. FOKUSING

Gre za prakso, ki izhaja iz psihoterapije in temelji na filozofiji. Gre za eno od smeri psihoterapije, ki je izrazito usmerjena v telo. Fokuserji verjamejo, da telo ve več kot ve glava. Maši je prav focusing pomagal ko se je znašla pred podpisom pogodba za redno zaposlitev, ki se ji je zdela kot “pogodba s hudičem”. Začutila je jasen NE telesa, kljub temu, da se je glavi to zdela odlična poteza. Namesto reda in navidezne varnosti je izbrala sebe.

2. DRUGA PUŠČICA, budistična filozofija

Prva puščica je dogodek, ki se zgodi in nanj nimamo vpliva. Druga puščica pa je vse tisto, kar si naredimo sami, ko dogodek razstavljamo, racionaliziramo in se obtožujemo.

Prva puščica rani, druga trpinči.

In prav druga puščica je tista, ki jo lahko ustavimo. Točka moči je, ko dojamemo, da se je dogodek že zgodil, mi pa smo preživeli. In da je sedaj čas za celjenje in ne poglabljanje rane.

‍3. GLASBA

Glasba ti najprej osvetli vse tvoje rane, da jih čutiš še malo bolj jasno. Če prisluhneš glasbi in telesu, lahko zelo jasno vidiš, kaj se te dotika. Ta ista glasba pa se ti tudi pomaga zaceliti, saj z njeno pomočjo, skozi razpoke počasi pride svetloba. Pri tem je izpostavila glasbo Nike Turkovič. Če želiš videti kako si se spremenil, poslušaj isto glasbo v različnih obdobjih svojega življenja.

‍4. NESKONČNA ZGODBA

Gre za knjigo Michaela Endeja, ki na prvi pogled deluje kot mladinski roman, a je v resnici globoko večplastna. Njeno ključno sporočilo, ki ga je Maša poudarila, je:

Če želiš preoblikovati Fantazijo, moraš najprej preoblikovati sebe. Neskončna zgodba ji je dala uvid, da se zunanji svet ne bo spremenil, dokler se ne spremeni notranji. In da se zgodba ne zgodi sama, zgodbo ustvarjamo mi.

Maša nas je spomnila, da se premiki ne zgodijo sami od sebe, ustvarimo jih mi, ko zberemo pogum, da prisluhnemo telesu, ustavimo drugo puščico, dovolimo glasbi, da nas skozi razpoke sestavi na novo, in si upamo preoblikovati svojo zgodbo od znotraj.

Naj bo tudi za vas leto, v katerem ne čakate na spremembo, ampak jo zavestno izberete.

Ker zgodba, ki jo živite, je še vedno, neskončna.

‍

Nejc Gole je predstavil pospeške kot vodila, ki jih je spoznal skozi svojo karierno pot novinarja.

‍‍

1. NE PRESKAKUJ STOPNIC, POJDI KORAK PO KORAKU

Kot mlad novinar je začel s pisanjem na MMC-ju RTV SLO, najprej novic s področja zabave, kjer pa se naučil obrti, zanj je bila to osnovna šola novinarstva. Tudi v športu je podobno, treba je iti korak po koraku, a to ne pomeni, da stopnice ne smejo biti strme. Lahko so. Ne pomeni niti, da posameznik ne more biti ambiciozen, naj bo drzen, z nadpovprečnimi idejami in tako lahko zelo hitro napreduje.  

2. MULTIDISCIPLINARNOST

Leta 2008 se je po študentski praksi za stalno pridružil Delu v gospodarski redakciji. Takrat je bilo v gospodarski redakciji več kot 10 novinarjev, mnogi od njih so bili usmerjeni v ozka področja, sam pa je pokrival vse, kar je bilo zanj izjemno pozitivno. S tem je dobil znanje o številnih gospodarskih temah ter spoznal številne ljudi iz politike in drugih področij.

‍3. ZNANJE IN DELO

Izpostavil je nedavne besede Jožeta Colariča, ki je dejal, da znanje in delo rešujeta Krko ter da bosta rešila tudi Slovenijo. Nejc Gole se s tem strinja. Raziskava Dela je namreč pokazala, da Sloveniji primanjkuje prebojnih inovacij, disruptivnih idej, saj nas samo to lahko pelje naprej. Za takšne ideje in inovacije pa potrebujemo znanje. »Mamo biti drzni, inovativni in se ne bati neuspeha.«

‍4. NE POZABITE NA TISTO, KAR JE ZARES POMEMBNO

Vsak dan imejmo v glavi tisto, kar je zares pomembno. »Tudi trave ni treba pokositi takoj, lahko počaka, in se raje posvetimo temu, kar je zares pomembno,« je svoje pospeške zaključil Nejc Gole. Zanj je najpomembnejši čas z otroci.
‍

Katarina Veselko je s svojimi pospeški izhajala iz izkušnje, ko se je znašla pod takšnim stresom, da iz situacije ni videla več izhoda. Z nami je delila svoje ugotovitve.‍

1. POIŠČI GLADINO

Zaradi svojih izkušenj s psihologijo in psihoterapijo je tudi v času, ko je bilo najbolj hudo, večino ostala nad gladino. Lahko je prepoznala, kdaj tone, ugotovila, kje je gladina in se vedno znova znašla nad njo. »Ko imamo občutek, da tonemo, poiščimo gladino.«

2. PLAVAJ MRTVAKA

Nasvet, kako ostati nad gladino, je, da najprej ugotovimo, da tonemo, potem pa plavamo mrtvaka – torej, da mirujemo. Tonemo takrat, ko je večina naših misli usmerjena navzven, kako se bomo drugim dokazali. Ključno je tako vprašanje naše lastne vrednosti. Če je naša lastna vrednost pod vprašajem, če se ukvarjamo z občutki sramu, dvoma, obtoževanja, potrebe po dokazovanju, smo pod vodo. Ko se znajdemo pod vodo, začnemo brcat in skušamo priti nad gladino, a se s tem samo še bolj izčrpamo. V resnici pa je najpomembnejše, da si vzamemo odmor.

3. NAMERNO OKREVAJ

Če je Plavaj mrtvaka kratkoročni pospešek, je Namerno okrevaj dolgoročnejši. Govori o tem, na kakšen način poskrbimo, da manjkrat potonemo. To je načrtno in namerno okrevanje. Več časa kot smo pod stresom, bolj verjetno je, da se nam po glavi podijo misli, zaradi katerih tonemo. Če pa svoje okrevanje načrtujemo, imamo veliko boljše možnosti, da se spet znajdemo nad gladino. Katarina Veselko priporoča, da gremo, ko se znajdemo v poplavi teh misli, spat. Ko je naš živčni sistem spočit in umirjen, je veliko lažje izplavati.  

4. ŠIRI VMESNI PROSTOR

V času, ko je bila Katarina Veselko najbolj pod stresom, je bila tudi zelo razdražljiva. Zdaj pa se trudi čim bolj širiti vmesni prostor med dražljajem in svojo reakcijo. Manjši kot je prostor za interpretacijo dražljaja, večja je verjetnost, da bomo zapadli v eno od zgodb o lastni (ne)vrednosti. Če prostor širimo, pa si zelo povečamo možnosti, da se lahko obrnemo proti svojim vrednotam in temu, kar zares šteje. S tem postanemo boljša različica sebe. Sama predlaga globok vdih in potem tudi globok izdih, da se telo pomiri. Ob tem pa si lahko postavimo dve vprašanji: Ali imamo na voljo dovolj podatkov, da zapaničarimo? (zelo pogosto namreč zapaničarimo na zalogo) in Ali bo paničarjenje pomagalo? (zelo redko oz. nikoli panika ne pomaga).

‍