Aleksandra Brank

Knjige:

• Alenka Stanič: Bio-logično
  Pred poletjem izdana knjiga, ki je sicer bolj namenjena HR strokovnjakom, ampak se vseeno z biološkega vidika dotakne človeške nravi. Sploh odlomek o prepoznavanju narave alfa samcev med primati in človekom je zaskrbljujoč. Človek si ga je seveda interpretiral zelo po svoje.
• Lazar Džamić: Cvetličarna v hiši cvetja (Kako smo posvojili in živeli Alana Forda)
  Pred leti izdana knjiga in za ljubitelje nostalgije ter Alana Forda. Če se spomnite Lazarja iz SMK-a potem vas tudi ta knjiga ne pustila ravnodušnih. Samo on se v svoji pronicljivosti lahko dotakne Alana Forda na tak način.
• Sarah Wynn Williams: Brezbrižneži
  (Skoraj) prepovedana knjiga. Bivša zaposlena Facebooka (Meta) odstrne in pokaže čisto druge (predvsem temačne) perspektive vodstva in sveta, ki ga (so)ustvarjamo. Tu se nam poraja glavni Kavelj 22 - kako zapustiti svet, ki je del naših življenj, ga soustvarjamo in smo hkrati odvisni od njega?

Film:

• In za odlično poletno sprostitev - v kinu je trenutno odlična komedija The invite (Povabilo), režirala ga je Olivia Wilde, z vrhunsko igralsko zasedbo: Seth Rogen, Olivia Wilde, Penélope Cruz in Edward Norton; bolj ultimativnega nabora igralcev si ne bi mogli zamisliti. Nepozabni dialogi, smeh zagotovljen.

Uroš Svenšek, Agencija 101

Knjige:

• Chris Voss: Never split the difference
  Nekoč sem nekje prebral, da je pogajanje z majhnim otrokom enako kot pogajanje s teroristom. Glede na to, da imam doma majhnega otroka, se mi je zdelo izvrstno, ko sem izvedel, da je nekdanji specialist za pogajanje s teroristi pri FBI napisal knjigo. Knjiga je odlična, žal pa nima poglavja »Kaj storiti, ko nasprotna stran kriči, ker si ji dal točno to, kar je zahtevala«. Na srečo so tehnike bolj uporabne v službi.
• Jože Pirjevec: Jugoslavija
  Nekoč sem tudi prebral, da lahko vzameš Slovenijo iz Jugoslavije ne moreš pa vzeti Jugoslavije iz slovenske kulture in kletvic. Zanimivo branje skratka, ki razloži veliko o slovenski mentaliteti in izvoru domislic kot je tista, da te ne morejo tako malo plačati kot lahko ti malo delaš. Bi pa opozoril, da gre po žanru za monografijo, kar je znanstven izraz za “ni ravno poletno branje”.
• Jared Diamon: Pretres
  Za branje prejšnje knjige me je navdušila ta knjiga, ki govori o tem, kako so se različne države po 2. svetovni vojni spopadale z velikimi krizami in zakaj so nekatere iz njih izšle uspešno, druge pa katastrofalno. Pri tem vleče vzporednice med krizami držav in krizami posameznikov ter načini, kako se z njimi soočamo. Vzporednice z oglaševanjem pa lahko potegnemo kar sami, saj so krize pri nas relativno reden pripetljaj. Recimo dan pred oddajo pitcha.
• Andre Agassi: Open
  K tej knjigi me je napeljal nek Tiktok, kjer Andre govori, kako je mislil, da ga bo postati št. 1 na svetu v tenisu izpopolnilo in osrečilo. In kako ga ni. To ni toliko biografija o tenisu, kot o tem, kako prazno je življenje, če iščeš smisel v naslovih in nagradah. Vzporednice z našo industrijo se ponovno pišejo same.
• Yuval Noah Harrari: Nexus
  Napovedovanje, kako bo AI spremenil naša življenja čez 3, 5 ali 10 let je po moje podobno nesmiselno kot iskanje smisla v naslovih in nagradah. Nexus mi je všeč, ker namesto naprej pogleda nazaj in AI postavi v zgodovinski kontekst. Ena od njegovih zanimivejših poant (pa naj to služi kot teaser), se mi je zdela, da več resničnih informacij ne pomeni tudi več resnice.

Simona Kruhar Gaberšček, svetovalka za komuniciranje

Očitno tudi poleti težko izklopim poklicno radovednost, zato so se na mojem seznamu knjižnih priporočil znašle vsebine, ki pomagajo bolje razumeti znamke, komuniciranje, človeško vedenje, zdravje in denar. Za pravo poletno ravnovesje pa sem dodala še nekaj kriminalk, srhljivko in ljubezenski roman.

Strokovno branje:

• Jenni Romaniuk in Byron Sharp: How Brands Grow: Part 2
  Knjigo priporočam vsakomur, ki dela v marketingu, saj brez olepševanja in na podlagi podatkov postavlja pod vprašaj številne trdno zasidrane predstave o zvestobi, segmentaciji in rasti znamk, hkrati pa ugotovitve iz prve knjige razširja na storitve, luksuzne in nove znamke, trge B2B ter druge kategorije zunaj klasičnega sveta izdelkov široke potrošnje. Ker sem večino svoje poklicne poti spremljala zgodbe znamk in ljudi, ki jih gradijo, mi je še posebej všeč, da nas knjiga prisili, da svoje izkušnje in intuicijo občasno preverimo z dokazi ter se vprašamo, ali marketinške zakonitosti zares veljajo v vseh panogah.
• W. Timothy Coombs: Nenehno krizno komuniciranje
  Knjiga krize ne obravnava kot osamljenega dogodka, temveč kot proces, ki vključuje preprečevanje, pripravo, odzivanje in obdobje po krizi, zato je izjemno uporabna za vse, ki skrbijo za ugled organizacij. Po skoraj treh desetletjih novinarskega, uredniškega in komunikacijskega dela dobro vem, da organizacij pogosto ne zaznamuje toliko kriza sama kot način, kako se nanjo odzovejo – ali se ji poskušajo izogniti.
• Tali Sharot: The Optimism Bias
  Knjiga je sicer malce starejšega datuma, a še vedno izjemno aktualna. Nevroznanstvenica Tali Sharot na razumljiv način pojasni, zakaj ljudje praviloma precenjujemo verjetnost pozitivnih dogodkov in podcenjujemo možnost, da se bo zgodilo kaj neprijetnega, ter kako ta pristranskost vpliva na naše odločitve. Kot nekdo, ki se rad loteva novih projektov in verjame, da je mogoče marsikaj premakniti na bolje, sem se v knjigi večkrat prepoznala – hkrati pa me je opomnila, da mora optimizem vedno spremljati tudi zdrava mera realnosti.

Branje za odklop:

• Juan Gómez-Jurado: Rdeča kraljica
  Rdeča kraljica me je navdušila predvsem z eno najbolj odštekanih in noro inteligentnih (saj veste, da je med genijem in norcem le tanka meja, kajne?) junakinj sodobnih kriminalk, ki je, vsaj v meni, vzbudila tudi velike simpatije. Antonia Scott je vse prej kot običajna preiskovalka, prav zaradi njenih čudaškosti in napetega dogajanja pa se že veselim preostalih dveh knjig iz trilogije.
• Amity Gaige: Srčevina
  Ker rada pohajkujem in se že nekaj časa spogledujem tudi z Apalaško potjo (malo sanjam o tem, da bi jo na stara leta tudi sama del prehodila ), me je Srčevina pritegnila že zaradi okolja, v katerem se zgodba odvija. A knjiga je veliko več kot le srhljivka: avtorica ponudi izjemno dober in večplasten vpogled v psiho svojih junakinj (in junakov) ter v odnose, ki jih zaznamujejo.
• Petra Julia Ujawe: Srce na dlani
  Posebno presenečenje je bil zame ljubezenski roman Srce na dlani Petre Julie Ujawe, ki se lahko brez težav meri z deli najbolj priljubljenih svetovnih avtoric tega žanra. Večkrat sem se nasmejala od srca, hkrati pa se vživela v kožo simpatične junakinje – in ji zavidala njeno prešerno družino.
  Vse pohvale si zasluži tudi urednica zbirke Razmerja Lara Paukovič, ki je dokazala, da ljubezenskega romana nikakor ne gre podcenjevati, saj to še zdaleč ni (le) »šund« literatura, na katero tako radi gledamo zviška.

Podkasti:

• Huberman Lab
  Andrew Huberman s sogovorniki predstavlja znanstvena spoznanja in praktična orodja, povezana s spanjem, gibanjem, prehrano, osredotočenostjo, stresom in zdravim staranjem. Ker me kot rekreativno tekačico zanima, kako tudi dolgoročno ohranjati energijo, zdravje in zbranost, v skoraj vsaki epizodi najdem vsaj eno uporabno idejo – čeprav so pogovori včasih tako dolgi, da zadoščajo za več treningov.
• Money-How
  Podkast Marje Milič se na praktičen in razumljiv način posveča upravljanju denarja, naložbam, nepremičninam, borzi in drugim vprašanjem osebnih financ. Blizu so mi razmišljanja voditeljice o potrebi po finančnem opismenjevanju in tudi o finančnem osvobajanju, predvsem pa prepričanje, da to ni znanje, ki ga potrebujemo šele, ko imamo veliko denarja, temveč osnova za več svobode, samozavesti in nadzora nad lastnimi odločitvami.
• The Intelligence from The Economist
  Ta podkast poslušam skoraj vsak dan, saj v razmeroma kratkem času povzame vse, kar moramo vedeti o aktualnem dogajanju po svetu, in posamezne dogodke postavi v širši politični, gospodarski in družbeni kontekst. Ustreza mi, ker ne ponuja le zaporedja novic in naslovov, ampak tudi razlago, zakaj je posamezna zgodba pomembna.
• On Strategy Showcase
  Podkast razkriva strateško razmišljanje v ozadju uspešnih kampanj in daje besedo ljudem iz agencij in podjetij, ki pojasnijo, kako je delo dejansko nastalo. Po vseh letih spremljanja marketinške industrije me še vedno najbolj zanima prav tisti del zgodbe, ki ga v končnem oglasu ne vidimo: kateri problem so reševali, zakaj so sprejeli določeno odločitev in kaj bi danes naredili drugače.