Knjige:
Podcast:
Knjige:
Muriel Barberry, ki je že pred leti navdušila s knjigo Eleganca ježa, je v zadnjih letih izdala 2 romana, ki jih lahko berete vsakega zase, lahko pa je en predhodnik drugega. En sam cvet in Ura zanosa vas bosta odpeljala na Japonsko in globoko v intenzivnost človeških značajev.
Roman Pazi nanjo (Veiller sur elle) roman Jean-Baptiste Andreae, lavreata nagrade Goncourt, je čudovita zgodba o ljubezni in kiparstvu v Italiji v času vzpona fašizma. Izvrsten jezik in počasno tkanje detajlov v celoto, so krasno nasprotje hitremu sodobnemu življenju.
Na dah pa sem po koncu Gira prebrala novo knjigo Lore Roglič Klinc – Grande Casino. Če ti je všeč kolesarstvo in si vsaj malo Rogla fan(ica) se boš smejal-a in jokal-a z njo.
Filmi:
Serija Adolescence ti jasno pokaže, kako nič ne veš, tudi kadar misliš, da imaš vse pod kontrolo.
Knjige:
Podcasti:
Filmi:
Knjige:
Odkar je OpenAI s ChatGPT-jem na čelu poskrbel, da je umetna inteligenca prešla v mainstream, se (tudi) v marketingu govori skorajda le še o tem, kako bo vplivala na naše delo – in prihodnost. Zato je vpogled v ozadje nastajanja teh prelomnih tehnologij še toliko bolj zanimiv – in britanska novinarka Parmy Olson s svojo knjigo Prevlada, ki jo je Financial Times razglasil za najboljšo poslovno knjigo leta, ponudi izjemno intrigantno zgodbo o rivalstvu med ključnima dvema igralcema. To sta »čudežna dečka« Sam Altman (OpenAI) in Demis Hassabis (DeepMind), ki sta se na področje umetne inteligence podala z različno vizijo: prvi jo dojema kot orodje za ustvarjanje nepojmljivega bogastva, ki bi se ga porazdelilo med prebivalce sveta, drugi pa jo ima za orodje, ki bo pospešilo znanstveno razumevanje. V zakulisju pa se na poligonu umetne inteligence dejansko bije bitka med tehnološkima velikanoma Microsoftom in Googlom. Močno priporočam v branje, saj vam bo knjiga razširila vaša (tehnološka) obzorja in navedla k razmisleku o moči tehnologije in njenih tvorcev.
To je zame ena od najboljših knjig, ki sem jih prebrala v zvezi s podnebnimi spremembami. Škotska okoljska raziskovalka Hannah Ritchie se tematike loti izrazito znanstveno in s pomočjo številnih raziskav dokaže, da ima človeštvo še vedno možnosti za ukrepanje in izboljšave, čeprav se zaradi bombastičnega poročanja medijev zdi, da nas čaka le še uničenje našega ljubega planeta. Prepričana je namreč, da še vedno lahko postanemo prva generacija, ki bo živela na trajnostnem planetu – in tudi naniza konkretne predloge in nasvete, kako to narediti. Če v svojem življenju potrebujete malce optimizma, vam ga bo avtorica zagotovo zagotovila.
V zahodnem, izrazito individualistično usmerjenem svetu častimo moč svobodne volje, prepričani, da se lahko odločamo povsem po svoji presoji. Robert M. Sapolsky, priznani ameriški nevrobiolog, primatolog in antropolog, to naše prepričanje postavlja na glavo. V obsežni, več kot 500-stranski knjigi natančno analizira znanstvene dokaze iz nevrobiologije, genetike, psihologije in drugih ved, da bi nas izzval z mnenjem, da svobodna volja ne obstaja. Bralcem dokazuje, kako naši možgani delujejo avtomatično, kako se odločitve oblikujejo, še preden postanemo zavestno vključeni vanje, in kako so naši odzivi pogojeni s seštevkom genov, izkušenj, socialnega okolja in trenutnega biokemičnega stanja. Intrigantno branje, ki bo v vas morda vzbudilo jezo na avtorja – ali pa navedlo k spremembi miselnosti.
Druga strokovna literatura:
Na mednarodnem festivalu kreativnosti Cannes Lions sem tudi letos z zanimanjem prisluhnila Marku Ritsonu, britanskemu profesorju marketinga in kolumnistu Marketing Weeka, katerega predavanja so vedno polna domislic (in kletvic), tako da niso le poučna, temveč tudi zelo zabavna, saj zna na sebi lasten način nastaviti ogledalo marketinški skupnosti (in poziv slovenskim organizatorjem marketinških dogodkov: prosim, povabite ga v Slovenijo – če si seveda finančno to lahko privoščite). V Cannesu je predstavil poročilo Kreativna dividenda – kako lahko kreativnost multiplicira dobiček (The Creative Dividend: How Creativity Multiplies Profit). Raziskava, ki sta jo pripravila raziskovalno podjetje System1 in organizacija Effie na podlagi analize več kot 1.200 marketinški kampanj iz ZDA in Evrope več kot 200.000 odzivov potrošnikov, jasno kaže, da je kreativnost eden od najmočnejših dejavnikov dobičkonosnosti kampanj. Toda marketingaši imajo kreativnost še vedno za veliko tveganje in je še zdaleč ne vidijo kot priložnost. Kar 41 odstotkov jih meni, da je kreativnost nevarnost, ki lahko ogrozi učinkovitost kampanje. Raziskava pa po drugi strani pokaže, da lahko kreativnost poveča dobičkonosnost kampanje tudi do 12-krat. Priporočam, da si raziskavo preberete, saj je v dobi umetne inteligence resnično pomembno, da se v marketingu zanašamo na lastno ustvarjalnost – in ne zgolj algoritemsko.
Podcasti:
Priznam, da sem za podkast The Uncensored CMO in njegovega voditelja Jona Evansa prvič slišala prav na festivalu Cannes Lions, kjer se je pogovarjal z vplivnico Alix Earle, ki je diplomirala iz marketinga na Univerzi v Miamiju in svoje pripetljaje iz študentskega življenja vneto beležila na TikToku, s čimer si je zagotovila nesluteno slavo – in več kot 10 milijonov sledilcev na družbenih omrežjih. Zatem sem poslušala še nekaj njegovih oddaj (nekaj pogovorov je posnel tudi v Cannesu) in moram reči, da resnično prinaša nekaj osvežilnega v svet marketinških pogovorov. In všeč mi je, da je Anglež, ker imam že malce dovolj ameriških podkastov (smeh).
No, zarečenega kruha se največ poje (smeh), saj bom zdaj priporočila še en podkast, ki pa ga vodi Američan, in sicer dr. Andrew Huberman, nevroznanstvenik in profesor na medicinski fakulteti Univerze Stanford. Je pa zelo nepretenciozen in s svojimi gosti razlaga delovanje človeških možganov in telesa, pri čemer se osredotoča na to, kako lahko posamezniki s pomočjo znanstveno podprtih strategij izboljšajo svoje zdravje, produktivnost, spanec, koncentracijo, odpornost na stres in splošno dobro počutje. Na vse torej, kar moramo biti pozorni vsi, ki se nam včasih zdi, da (sicer povsem prostovoljno) sodelujemo v podganji dirki, ki se nikoli ne konča in ki nas sili v življenje na (pretirano) visokih obratih.
Pred dvema letoma sem v Cannesu prisluhnila slavni ameriški igralki Halle Berry, verjetno najbolj znani po vlogi v enem od filmov o Jamesu Bondu, ki je govorila o takrat še očitno precej tabu temi – menstruaciji in menopavzi. Je namreč tudi ustanoviteljica platforme Re-spin, katere namen je širjenje znanja o perimenopavzi in menopavzi, torej ženskam v srednjih letih. »Re-spin je zame avtocesta do menopavze,« je takrat povedala zvezdnica, ki se na ta način bori tudi proti kultu mladosti, ki ga hollywoodska mašinerija še vedno zavzeto promovira. V tem času sta se tej tematiki v svojih avtobiografijah posvetili tudi igralki Brooke Shields (Brooke Shields Is Not Allowed to Get Old) in Naomi Watts (Dare I Say It) – vsekakor priporočam branje obeh knjig, če ste v »teh« letih – ter s tem prispevali k ozaveščanju ljudi (ne le žensk, temveč tudi moških) o tem posebnem obdobju v življenju vsake ženske. Zato me veseli, da smo tudi v Sloveniji dobili podkast na to temo, ki ga vodi znana podkasterka Nina Gaspari. V podkastu Herera gosti različne strokovnjakinje, od ginekologinj, nutricionistk, psihologinj ..., predstavlja pa tudi zgodbe »običajnih smrtnic«, ki s poslušalkami delijo izkušnje s svojim soočanjem z izzivi, ki jih prinašata perimenopavza in menopavza. Če ste tudi ve v »tem« obdobju, vsekakor priporočam. Poslušanje pa priporočam tudi oglaševalcem, da bodo bolje razumeli to ciljno skupino in jo ustrezneje nagovarjali.
Serije:
Se bom še malce zadržala v Cannesu ... Istega leta kot zgoraj omenjena Halle Berry je na Kanskih levih nastopil tudi Mike White, vsestranski ustvarjalec izjemno priljubljene serije Beli lotus (White Lotus). Priznam, da si takrat, ko sem ga poslušala na odru, še nisem uspela ogledati takrat še prve sezone serije, me je pa seveda prepričal v to. Kot je pripovedoval udeležencem, je kot introvertiran otrok večkrat doživel, da je ostal sam, medtem ko je gledal »lepe ljudi, ki posedajo ob bazenu«. »Kot ustvarjalca se me je to močno dotaknilo. Ko sem pisal scenarij za White Lotus, sem razmišljal, da bi v središče postavil privlačne ljudi ob bazenu in v zgodbo 'vrgel' truplo. Saj vsi vemo, da občinstvo najbolj pritegneta seks in nasilje, tako da sem vključil vsega po malem. Toda na koncu so pomembni ideje, o katerih želim pripovedovati, in liki, ki me vznemirjajo,« je med drugim povedal. In vse ostalo je zgodovina. Od takrat sem si verižno ogledala vse tri sezone serije – najbolj mi je bila všeč zadnja, čeprav je veliko gledalcev razočarala z razpletom – in komaj čakam na naslednjo.
Rada imam obešenjaški angleški humor in vohunska serija Slow Horses ga ponuja obilo. Govori o posebni enoti vohunov MI5, kamor pošljejo malce bolj »posebne«, propadle agente, ki jih nadzira Jackson Lamb, ki ga izjemno uprizori Gary Oldman. Do zdaj je bilo predvajanih že pet sezon, tako da je poletje ravno pravi čas, da si jih pogledate za nazaj, če si jih še niste.
Jennifer Aniston sem naklonjena še od časov Prijateljev, zato me je zanimalo, kako se bo odrezala v »resni« televizijski seriji, kot je The Morning Show. Serija se odvija
v zakulisju priljubljene jutranje televizijske oddaje, v ospredje pa postavlja boj za moč, resnico in vpliv v medijskem svetu, potem ko dolgoletnega voditelja (igra ga Steve Carell) odpustijo zaradi spolnega nadlegovanja. Njegova sovoditeljica Alex Levy, ki jo igra Jennifer Aniston, se poskuša obdržati na vrhu, medtem ko v oddajo vstopi ambiciozna novinarka Bradley Jackson (odigra jo Reese Witherspoon, ki je bila, mimogrede, letos na odru Kanskih levov, kjer je predstavljala svojo blagovno znamko Hello Sunshine), ki pretrese ustaljeno dinamiko. Serija razkriva kompleksne odnose, etične dileme in vpliv medijev v času gibanja #metoo. Po mojem mnenju sta obe glavni igralki odlično odigrali svojo vlogo, sama pa sem s pomočjo serije dobila še malce drugačen vpogled v delovanje (ameriških) medijev.
Knjige:
Podcasti:
Film:
Zagotovite si mesto na B2B konferenci, 9. oktobra 2025 v Ljubljani
Imate tudi vi zanimiva in uporabna priporočila, ki bi jih želeli podeliti z nami? Pošljite jih na naš e-mail naslov ali oddajte tukaj.
Preverite tudi prvi del letošnjih priporočil: Poletno branje 2025 - 1. del, Poletno branje 2025 - 2. del ter vsa lanskoletna priporočila: Poletno branje 2024 - 1. del, Poletno branje 2024 - 2. del, Poletno branje 2024 - 3. del, Poletno branje 2024 - 4. del, Poletno branje 2024 - 5. del in Poletno branje - 6. del.
