Karierna pot Dejana Turka je nekoliko drugačna, kot je navadno pot uspešnih CEO-jev. “Takoj po zaključenem študiju v tujini sem se zaposlil v McDonald´su kot vodja restavracije. To je bila izjemno zanimiva izkušnja, skozi katero sem dobil res pristni stik s tem, kako deluje marketing. Ko smo dobili navodila prodaje, kaj moramo prodati na prodajnem mestu, smo z malimi triki in različnimi prerazporeditvami produktov na policah na precej enostaven način prodali več. Ta osredotočenost na “prvo bojno črto” me je spremljala skozi celotno kariero. Takrat sem temu rekel, da imam kečap v krvi in to me je oblikovalo. Še danes ne mine dan, da ne obiščem našega klicnega centra ali katere izmed poslovalnic, saj tam dobim sveže informacije o tem, kaj pričakujejo in želijo uporabniki.”

Osredotočenost na “prvo bojno črto” me je spremljala skozi celotno kariero. - Dejan Turk (A1 Slovenija & Srbija)

Pristen stik z ljudmi, s katerimi dela, je po mnenju gosta marketinškega zajtrka ena izmed ključnih lastnosti dobrega vodje. “Pohvala ne stane nič, zaposlenemu pa veliko pomeni in je zanj dodatna spodbuda. V McDonald´su so se stvari hitro prenašale po hierarhiji navzdol, tudi vzorci obnašanja. Tiste motilce, ki ta prenos zavirajo, je potrebno odstraniti, da kultura podjetja živi naprej. Moja naloga je, da iščem vsak dan boljše ljudi, ki imajo ustrezne vrednote in energijo ter so usmerjeni na uporabnika in želijo vedno narediti korak več od ostalih. To danes dela našo ekipo edinstveno.”

Dejan Turk že od leta 2004 deluje v panogi telekomunikacij. Začel je v Sloveniji, nato pa se je preselil v Srbijo in podjetje peljal skozi precejšnje spremembe. “Iz Slovenije sem se umaknil, ker je Si.mobil pri nas prevzel nemški direktor s precej drugačnimi pogledi, kot sem jih zagovarjal sam. Preselil sem se v Srbijo in želel ponoviti določene stvari iz Slovenije, ker sem imel občutek, da ima Srbija podoben ritem razvoja kot Slovenija. V resnici je bilo takrat srbsko okolje precej bolj rigidno, v službo so vsi hodili v kravatah, vsak je delal v svoji pisarni in ekipa ni nikoli zares zaživela. V naslednjih letih sem zamenjal bolj ali manj celoten management. Odnosi so zame zelo pomembni, iščem tisto pristno sodelovanje, ki sem ga našel z ambicioznimi mladimi, sposobnimi ljudmi, ki imajo dodaten zagon. Morda jim manjkajo izkušnje, a ko jih opazim, jih premaknem nekaj korakov naprej v karieri in jim dam priložnost. Ti ljudje gradijo zmagovalni ekipni duh, ki sem ga sam predstavil s projektom “Braveheart”, skozi katerega smo simbolično, po vzoru kultnega filma, na prvi bojni črti premagovali konkurenco. Posneli smo tudi kratek film in sestanke uprave začenjali z bojnimi kriki. Takšne poteze nam pomagajo pri tem, da vemo, kdo smo in da imamo pravico in moč, da se borimo s velikimi.”

Ko opazim ambiciozne mlade ljudi, jih premaknem nekaj korakov naprej v karieri in jim dam priložnost. - Dejan Turk (A1 Slovenija & Srbija)

Princip vodenja Dejana Turka temelji na tem, da ima ob sebi čim boljšo ekipo. “Norost je nova normalnost, nič ni narobe, če smo nekoliko drugačni - interno in eksterno. Ne bodimo vedno pikolovski in ne delegirajmo našega dela drugim. Ključno je, da smo res prava ekipa, da imamo skupne cilje, da smo empatični in da nam je mar za sočloveka. V ekipi vzpostavljam tudi kulturo tveganj - neuspehe slavimo skoraj tako prešerno kot uspehe. Če nekdo prizna neuspeh, mu spečemo torto, gremo na pijačo in nazdravimo. Vse to z namenom, da se bomo iz tega nekaj naučili.”

Nasvet Dejana Turka o vodenju ljudi: “Bodite avtentični, aktivno poslušajte zaposlene, še posebej tiste v operativi, saj od njih marsikaj izvemo veliko hitreje, kot če čakamo na rezultate raziskav. Bodite vzor, v McDonaldsu je vsak vodja pobiral McDonaldsove smeti, kadarkoli jih je videl na cesti. Vzor je v majhnih dejanjih, ki jih ljudje vidijo tudi takrat, ko mislimo, da nas ne opazujejo.”

V času pandemije koronavirusa se je v Srbiji zgodil proces preznamčenja blagovne znamke VIP v A1. V zadnjih mesecih je bil zaradi vseh omejitev to prav poseben izziv. “Takšen proces, kot je “rebranding”, navadno spremlja veliko dogodkov, srečanj, predstavitev … Srbija je bila v določenem obdobju covida-19 kar precej odprta in bi lahko imeli srečanja, a smo se na koncu zaradi odgovornosti do zdravja odločili, da bomo vse preselili v digital. Stvari smo izvedli res na visokem tehničnem nivoju, z vrhunsko produkcijo. Ker je tako ali tako večina ljudi danes ves čas na digitalu, smo se jih na nek način lahko še bolj dotaknili, predvsem pa smo se iz te izkušnje ogromno naučili. Dobra stran takšnega preznamčenja pa je zagotovo ta, da smo lahko še bolje kontrolirali sporočila v medijih in da se ta sporočila niso popačila, temveč so bila jasno komunicirana z vsemi javnostmi.”

Znamka A1 je na srbskem trgu v branži telekomunikacij edina, ki ima prek lastnikov v Mehiki in Avstriji globalen doseg. “Znamka je zelo digitalna in zelo raznovrstna, je globalna, hkrati pa dovoljuje lokalno interpretacijo, ki omogoča prilagajanje trgu in to močno olajša doseganje ciljev. Na srbskem trgu je bila znamka VIP sicer zelo uspešna, preznamčenje ni bilo potrebno iz poslovnega vidika, kot se je to zgodilo v Sloveniji, ko je Si.mobil izgubljal trg. S prenovljeno blagovno znamko še bolj intenzivno komuniciramo, da smo globalni igralec na trgu lokalnih operaterjev.”

S prenovljeno blagovno znamko še bolj intenzivno komuniciramo, da smo globalni igralec na trgu lokalnih operaterjev. - Dejan Turk (A1 Slovenija & Srbija)

Dejan Turk tudi s svojo osebnostjo dodaja močan element blagovne znamke A1 v Sloveniji in Srbiji. “Ko se je med uporabniki širilo mnenje, da je naš signal slabši od konkurence, sem osebno začel testirati in meriti signal po različnih lokacijah v Srbiji in vse to tudi posnel. Eden izmed konkurentov je celo napovedal tožbo, ker primerjalno oglaševanje v Srbiji ni dovoljeno, zato sem moral s tem iz pravnega vidika prenehati, a moj namen je bil dosežen. Če imaš pravo ekipo in podporo lastnikov, je bistveno lažje. Danes se dogajajo velike spremembe v vodenju ljudi in ekip, sam pa sem bil vedno še korak naprej. Že 7 let sem v službi brez kravate in trdno verjamem, da bo nova generacija CEO-jev sproščena, bolj empatična in še bližje trgu ter zaposlenim.”

Trdno verjamem, da bo nova generacija CEO-jev sproščena, bolj empatična in še bližje trgu ter zaposlenim. - Dejan Turk (A1 Slovenija & Srbija)

Kakšna je prihodnost mobilne telefonije? “Mobilni operaterji danes iščemo svoje mesto v svetu naprednih tehnoloških rešitev. Tudi znamka A1 se intenzivno posveča procesom digitalizacije in s storitvami v oblaku ter podatkovnimi bazami napada tudi poslovni trg. Drugi pomemben steber prihodnosti pa je zabava. 10 do 15 % prihodkov je že iz storitev zabave, ki jih pred leti sploh še ni bilo. To področje odpira številne nove priložnosti, številne moramo še poiskati. Ključno je, da bomo znali uporabniku pokazati, kakšne so koristi zanj in kako bo lahko v celoti izkoristil vse, kar ponuja digitalni svet. K sreči so teorije zarote o omrežjih 5G nekoliko zamrle, predvsem zato, ker nimajo nobene prave osnove. Zdaj bo naša naloga, da še okrepimo omrežji 4G in 5G, omrežje 3G pa počasi ugašamo.”

Dejan Turk deluje tako na slovenskem kot tudi na srbskem trgu. Kakšne so ključne razlike? “Slovenija je v smislu digitala nekaj korakov pred Srbijo. V povprečju Slovenec porabi dvakrat do trikrat več podatkov kot Srb in temu moramo prilagoditi pakete in komunikacijo. Je pa v velikih mestih Srbije digitalna pismenost višja kot v Sloveniji. Srbija je hitra in inovativna, Srbi se hitro znajdejo, ko naletijo na oviro, znani so tudi po improvizaciji. V podjetju A1 zdaj nekako združujemo dobre lastnosti obeh okolij, predvsem zato, da smo še hitrejši od ostalih.”

Slovenija je v smislu digitala nekaj korakov pred Srbijo. - Dejan Turk (A1 Slovenija & Srbija)

V zaključku pogovora Dejan Turk razmišlja o tem, kakšna bo prihodnost dela in vodenja ekip. “Tudi po končani pandemiji bo delo na daljavo ostalo pogost način dela, zato bo še toliko bolj pomembno, da res izkoristimo trenutke, ko bo celotna ekipa skupaj. Zelo pomemben element grajenja ekipe je tudi druženje, pogovor o stvareh, ki se ne tičejo službe. To denimo počnemo tudi v teh časih, ko večinoma komuniciramo preko virtualnih orodij. Ta osebni stik oziroma toplino moramo ohraniti, saj ljudje v osnovi delujemo na podlagi čustev.”