Prilagodljivost je zagotovo ena izmed človekovih lastnosti, ki nam je skozi stoletja pomagala premagati še tako zahtevne izzive. Vesna Žabkar je prepričana, da nam bo koristila tudi pri reševanju trenutne situacije. "Praktično čez noč smo se naučili, kako živeti na daljavo, izvajati predavanja na daljavo, kako biti v stiku z ljudmi na daljavo ... Prilagodljivost je res lastnost človeške vrste, zato lahko že po nekaj tednih govorimo o "novi normalnosti". Spremenilo se je razmišljanje, čustveni procesi, vedenje (navade) in medsebojni odnosi. Opažam seveda dobre in slabe strani, vendar želim govoriti o tistih s pozitivnim predznakom: o medsebojni pomoči, prijaznosti in spoštovanju drugih. Zdi se, da spremenjena sedanjost prinaša tudi več časa za razmislek o tem, kaj je res pomembno in kam se sicer ženemo dan za dnem. Predavatelji in študenti smo se morali prilagoditi na spletno učenje, ki je precej drugačno od učenja in poučevanja v razredu. Čeprav so se študentje vrnili domov (v različne države sveta), lahko spremljajo predavanja in nadaljujejo študij. Sedaj jih je veliko končno našlo čas za pisanje diplomskih, magistrskih, doktorskih del in komunikacija z mentorjem je mogoča tudi na daljavo. Tudi udeležba na predavanjih je bolj številčna. S kolegi si delimo izkušnje iz poučevanja v novih razmerah in ugotavljamo, da študentje na nek način še bolj cenijo to, da v trenutnih razmerah izobraževanje poteka kolikor je mogoče tekoče, denimo tako, da se po posameznem predavanju zahvalijo za predavanje. Tega pri predavanjih v klasični učilnici skoraj ni. V življenju, ki ne bo več takšno, kot je bilo prej, se najbolj veselim spet srečanj in druženja z ljudmi, s katerimi se sedaj samo slišimo. Veselim se tudi sončnih sobotnih dopoldnevov v centru mesta in ponovnega odkrivanja novih kotičkov sveta."
Ana Ivandić je prepričana, da v teh dneh težko govorimo o "novi normalnosti", saj se zemlja še vedno preveč trese od sunka, ki ga je sprožil COVID-19. "Imam srečo, da spadam med tiste srečneže, ki so nam okoliščine omogočile, da smo si lahko izolacijo spremenili v darilo za dušo in telo. Seveda govorim na tisti najbolj egoistični ravni dejstva, da sem se po dolgem času malo ustavila in umirila ter si delo od doma lahko organizirala v prijetno izkušnjo. Ugotovila sem, da je tudi kavč produktivno delovno okolje ter webinarji dobra družba pri kuhanju kosila. Seveda pa je povsem drugačen občutek, ko pogledam onkraj ograje svojega atrija in začnem razmišljati o situacijah drugih ljudi ali pa ko razmišljam o vseh posledicah v družbi in gospodarstvu. Ampak optimistka v meni tudi tukaj vidi veliko priložnosti za spremembe na bolje. Vse to, kar se dogaja, je katalizator, ki bo dal pospešek kar nekaj trendom, ki so bili že prisotni v družbi. Tako v smislu digitalne transformacije in tehnologije ali pa recimo trajnostnega razvoja in obračanja k lokalnemu kot tudi v smislu vedno večjih dvomih v potrošniško družbo na robu izgorelosti. Še najbolj nepričakovane sprememba se mi zdijo ta hip vezane na turizem, potovanja ter vse vrste množičnih dogodkov. Sama gospodarska kriza bo seveda tudi potegnila za seboj nekatere spremembe in nas verjetno še bolj razslojila glede na kupno moč, vendar je bilo tudi to že "v zraku" pred pohodom korone. Ko delaš v agenciji, so na en način vse panoge tvoje panoge, ker deluješ in razmišljaš skupaj z oglaševalci, ki ti zaupajo. In trenutno ima vsaka od panog, vključno z našo marketinško stroko, kar nekaj izzivov, saj so uporabniki previdni in samo deloma predvidljivi, ker se okoliščine še spreminjajo. V teh časih sta čuječnost in branje med vrsticami reakcij ljudi še posebej pomembni veščini za sklepanje, kam se bodo nove tirnice res postavile. Najbolj se veselim trenutka, ko se bom lahko zapeljala čez tunel Sveti Rok na Velebitu, odprla okna in vdihnila vonj Dalmacije. Še pred tem pa se zelo zelo veselim videti v živo z ljudmi, ki so mi ljubi. Tako zasebno kot poslovno. In verjamem, da se bomo z nekaterimi tudi pogumno objeli."
Tudi Ana Putrih izpostavlja, da v tem trenutku še težko govorimo o novi normalnosti. "Še vedno govorimo o novi realnosti, kar potrjuje, da je še nismo ponotranjili, zagotovo pa je bistveno lažje in bolj »normalno« kot je bilo pred mesecem in pol. Kjer projekti niso zastali, so se prilagoditve odvile precej hitro. V relativno kratkem času smo z naročniki našli in vpeljali v dnevno delo nove načine komuniciranja, sestankov, predstavitev. Marsikaj gre na daljavo brez težav, ostajajo pa aktivnosti, kjer je interakcija v živo še vedno bolj učinkovita in meni osebno ljubša – na primer viharjenje idej. Vesela sem, da so mnoga podjetja prepoznala pomembnost, da ostanejo v stiku s svojimi uporabniki. To ni le odgovor na trenutne razmere, temveč pomembna investicija v prihajajoče čase. Vesela sem tudi solidarnosti, ki so jo razmere prebudile v vseh nas in ki se odraža na zelo različne načine. Tako preko posameznikov kot tudi skozi dejanja mnogih podjetij. Ta so priskočila na pomoč tistim, ki so jo najbolj potrebovali, ob tem pa dokazala tudi, da slišijo in razumejo izzive svojih uporabnikov. Kot samostojna svetovalka za marketing sodelujem z naročniki iz različnih panog in področij, a mislim, da je vsem uporabnikom skupna večja mera preudarnosti pri odločitvah za nakupe in storitve. Zato je za podjetja zdaj še toliko bolj pomembno, da slišijo njihove potrebe in izzive ter jim znajo ponuditi pravo rešitev na pravi način. Napovedujejo nam, da nas bo virus še nekaj časa spremljal, prihodnost po gospodarski plati ostaja negotova, zato bo zares pomembno, da bomo za svoje uporabnike relevantni, empatični in dostopni na kanalih, ki jim ustrezajo in ki bodo nemoteno delovali. Pozitivno spoznanje je zagotovo kako veliko aktivnosti je mogoče prenesti v digitalni svet - sestanke, usklajevanja, predstavitve. In nekaj tega bo zagotovo postala pogostejša praksa tudi po epidemiji. Upam, da nas bo izolacija utrdila v bolj trajnostnem razmišljanju in ravnanju. Kar nekaj dokazov, kako nujno to potrebujemo, smo med epidemijo - doma in po svetu, lahko dobili. Veselim se prvih sestankov v živo, ki jih optimistično načrtujemo za zadnji teden maja, prav tako se veselim novih projektov in upam, da izpeljemo tudi katerega, ki je bil zaradi epidemije prestavljen na boljše čase. In osebno – veselim se prijateljev, druženja in poletja, to zagotovo pride."
Tanja Mezga opaža, da začetni strah in negotovost pri ljudeh zamenjuje previdnost. "Naša nova realnost oziroma nova normalnost ne bo nikoli več enaka kot prej in potrebno se bo prilagoditi: čim prej, lažje bo. Tudi sama sem navsezadnje uporabnik, ki se mora soočiti z novimi razmerami. Še več nakupov kot prej opravim preko spleta, le nakup živilskih izdelkov je bolj praktičen v živo, saj dopušča več svobode pri izbiri, trgovine pa imamo za "vsakim vogalom". Vendar pa mi sprehod med policami z masko na obrazu ni več prijetna izkušnja, ampak ravno obratno. Kot agencija svojim naročnikom pomagamo tudi v tem času, tu smo za vse tiste, ki ne čakajo, kaj se bo zgodilo, ampak se želijo spopasti s krizo in jo premagati. Naši naročniki delujejo v različnih panogah, nekatera podjetja so začasno ustavila proizvodnjo, druga nemoteno poslujejo in se pripravljajo na napovedano poslabšanje, tretja so sprejela varčevalne ukrepe in četrta celo prosperirajo v korona razmerah … Naša naloga je, da jih spremljamo, smo odzivni, jim nudimo ustrezno podporo in smo usmerjeni v prihodnost. Tako pozitivne kot negativne izkušnje v času izolacije bodo oblikovale naš prihodnji odnos – do sebe, do dela, do družbe in okolja. Nov svet, nova pravila. Kot manjše agilno podjetje smo dokazali, da se znamo hitro prilagajati in da smo lahko enako opravilni tudi v primeru popolne oddaljenosti oziroma dela od doma, čeprav ta od nas zahteva več samoorganizacije. Če si sposodim Ježkov moto: “Horuk v nove čase, kdor zaupa vase, ta čez barikade vselej se prebije…” Krilatica, da so “spremembe edina stalnica”, se je globoko zasidrala pri nas. Na Gigodesignu smo se pred kratkim razdelili na dve podjetji, Gigodesign 2 in Gigodesign 3 – še vedno pod isto znamko Gigodesign s skupnim poslanstvom in vizijo. Bližajoča se post-karantenska vrnitev na delovno mesto bo simbolično pomenila nov začetek v novih prostorih na stari lokaciji z obstoječo ekipo. Zasebno pa upam, da s poletjem in možnostjo odrov na prostem, dobim svojo porcijo koncertov, teatra in kina – čeprav nimam nobenih pritožb na Netflix, ampak Film pod zvezdami je povsem druga izkušnja. Prizemljili bomo svoje želje po potovanjih in letos verjetno odkrivali še neznane kotičke Slovenije."
Da vse skupaj ni tako črno in da je tudi v novi normalnosti marsikaj pozitivnega, priča razmišljanje Matevža Ambrožiča: "Nove razmere mi ustrezajo bolj, kot sem pripravljen priznati sodelavcem. Privatno življenje jasno trpi, kar pa se tiče profesionalnega, sem ugotovil, da mi izolacija popolnoma ustreza. V času dela od doma sem ustvaril bistveno več in precej bolj kreativne stvari kot v pisarni. S pravo glasbo, brez časovnih okvirjev in ustrezno trenirko pod fasado srajce za video klice sem lahko dosegal veliko bolj neobremenjeno stanje glave in boljše ideje. Kot stranski učinek je čas sicer postal utvara in vikendi pač dnevi. Slabo se pravzaprav spominjam, kaj se je sploh dogajalo, ampak svoje karantenske izdelke gledam s precej odobravajočo grimaso. Zdaj smo se vrnili v pisarne in v realnost, upam pa, da bom iz te izkušnje znal vzeti sposobnost, da dosežem vsaj nek približek tistega kreativnega stanja. Ker trenirke zaenkrat še nisem uspel "spraviti čez" pri vodstvu, sem še na lovu za sprožilcem, ki me bo vrnil nazaj. V mojem primeru je zaradi narave mojega dela in odsotnosti otrok v mojem stanovanju seveda lahko idealizirati delo od doma, vendar se mi zdi, da je situacija vsakomur lahko pokazala vrednost fokusa in nemotenega časa. Samo zaradi tiste male bariere uporabe telefona ali Skypa smo bolje premislili, kdaj in kolikokrat stopiti v stik s sodelavcem. Sam sem pod vtisom, da živimo v svetu prekomernega opevanja odprtih prostorov in nenehne komunikacije in morda bomo zdaj našli boljše ravnotežje. V izogib preveč ljudomrznemu vtisu tega zapisa pa naj razjasnim še, da se izven marketinškega življenja (v "civilu") še kako veselim trenutka, ko bom naslednjič lahko delal še peti krog ob Ljubljanici, iščoč zadnjo prosto mizo v lokalu na soncu. Kar se tiče naših marketinških dejavnosti v B2B sferi, se je, razen povsem očitnih sprememb kanalov, s krizo ponudila priložnost, da lažje najdemo bolj agilna podjetja. To so naše idealne stranke in prav zgodba krize nam je dala tisto vsebino, ki je še pred nekaj meseci nismo imeli. Pred časom smo s kampanjami lahko privabili tudi bolj počasne in rigidne globalne korporacije, vsebina prilagoditve v krizi pa nam služi kot filter oziroma magnet za prave tarče."