Dr. Željko Ćurić pravi, da je motivacija temelj čustvene inteligence. Če želimo razumeti svojo motivacijo in motivacijo drugih, nas najprej zanima, kaj oseba v določeni situaciji čuti. Nato nas zanima, kaj se v tej situaciji dogaja z njenim ali njegovim telesom, na koncu pa nas zanima akcija, ki jo oseba izvede, ko čustvo začuti in na podlagi katerega se zgodijo telesne spremembe. Motivacijska veriga je tako čustvo - telo - akcija.
Poglejmo to na primeru zajca: lačen je in nahaja se v urejenem zeljniku. Ima hrano in dovolj časa - čuti zadovoljstvo. Prvi člen motivacijske verige je tako v primeru zajca zadovoljstvo, a kaj se dogaja z njegovim telesom? Primarni znaki - srčni utrip, dihanje - se umirjajo in rečemo, da je oseba sproščena. A v nekem trenutku sliši, kako nedaleč poči veja. Začuti strah - kako odreagira njegovo telo? Adrenalin švigne in primarni znaki naraščajo. Zajec je v tem trenutku podoben atletu v nizkem štartu. "Prestrašena oseba je sposobna takrat izvesti akcijo, ki je nujno potrebna. Strah sicer dojemamo kot neželen motivacijski dejavnik, a po drugi strani je človek, ki se ne zna bati, emocionalno motivacijski invalid," poudarja dr. Željko Ćurić.
Človek, ki se ne zna bati, je emocionalno motivacijski invalid.
Zakaj povezujemo čustva z motivacijo? Ker obe besedi izhajata iz iste korenine "movere" – gibanje (e-motion oziroma e-movere). Motiviranje torej pomeni spraviti sebe (samomotivacija) ali druge (motivacija) v gibanje. Motivacija je pomembna veščina čustvene inteligence in njen ključni motor. "Stari Grki so verjeli, da je čustvo gonilec, mi pa mislimo, da je čustvo virus, da lahko izbruhnemo, izpademo neprofesionalni, a to nas pelje v apatijo ali demotivacijo," opozarja dr. Ćurić.
Čustvo je potrebno ločiti od obnašanja. Lahko smo jezni, a kako bomo jezo izrazili? Najpogosteje jo s tišino - ignoranco. A ignoranca v latinščini pomeni nevednost: "Kakšno povezavo ima moja nevednost s tem, da vas ignoriram v komunikaciji. Kaj je direktno sporočilo aktivnega ignroriranja osebe? Da zame trenutno ne obstaja," pojasnjuje dr. Željko Ćurić, ki opozarja, da se taka aktivna prepoved obstoja lahko prenese v samomorilska nagnjenja.
"Prvo pravilo motivacije je tako 'motivacijo čutim, dejanje bom sam izbral'. Inteligentna oseba je, ko čuti motivacijo, vedno pozorna, v kakšnem stanju je njen transformator, sposobna je količino eneegije prilagoditi delovanju, ki gre v njeno korist ali korist podjetja. Transformator je strokovno razum. Druga primarna motivacijska veriga je torej čustvo - razum - dejanje. Čutim, premislim, delujem," pojasnjuje dr. Željko Ćurić.
Temu je znan psiholog Erich Fromm rekel svoboda - svoboda človeka ni v tem, da naredi prvo, kar mu pride na misel, ampak v tem, da zna inteligentno izbrati, kaj bo počel. "To so pri natreniranih osebah lahko mikrosekunde, lahko pa so minute, ure. To je sinergija čustev, razuma in izbranega dejanja. Kot vidite, od čustvene inteligence in inteligence na koncu pridemo do socialne inteligence, to je cela motivacijska veriga. Ste sposobni takrat, ko ste zelo motivirani, še vedno premisliti, kaj boste storili?"
Od čustvene inteligence in inteligence na koncu pridemo do socialne inteligence, to je motivacijska veriga. Ste sposobni takrat, ko ste zelo motivirani, še vedno premisliti, kaj boste storili?
Drugo pravilo motivacije je, da čustva in motivacija ne obstajajo sami za sebe. Sicer čustva pogosto personaliziramo - "panika me je napadla", "odkotalil se mi je kamen", "metulje imam v želodcu", a zares čustvo ne obstaja samo zase. Obstaja oseba, ki čustva čuti. Takrat zmore pravilno izbrati z odgovornostjo za koristnost ali inteligentnost svojega početja.
"Ne uspe nam vedno, dogajajo se izbruhi in neljubi dogodki, nevšečnostim se pač ne da izogniti - a vprašanje je samo kdaj, kje in s kom. Napačen izbruh ob napačnem času z napačno osebo lahko uniči družino, kariero, ugled," zaključuje dr. Ćurić.
Fotografije: Nejc Lasič
Celotno fotogalerijo si lahko ogledate na DMS Facebook strani.