V DMS intervjujih se v zadnjem času radi odpravimo onstran meja naše države in nekoliko bolj podrobno preverimo, kaj počnejo različni ljudje iz sveta marketinga, ki so kar nekoliko izginili iz slovenske marketinške javnosti. Tokrat smo se pogovarjali z Domnom Bajdetom, profesorjem na University of South Denmark. Z nekdanjim profesorjem na ljubljanski Ekonomski fakulteti smo spoznavali, kakšna država je Danska, kakšno je njeno gospodarsko okolje, zanimalo pa nas je tudi, kaj se lahko Slovenci naučimo od Dancev in obratno.
Ko takole pogledamo vaš CV in predvsem nabor vaših strokovnih člankov je nabor tem in področij zelo kompleksen. Nam lahko za začetek podrobneje razložite s čim se ukvarjate, kaj preučujete in raziskujete?

Malo bolj barvit CV je verjetno predvsem posledica mojega dela v dveh precej različnih okoljih in precejšnje svobode pri izbiri raziskovalnih tem, tako na Danskem kot v Sloveniji. Moram pa priznati, da pri meni radovednost pogosto premaga bolj pragmatične motive. Vseeno lahko svoje delo strnem kot raziskovanje kulturnih sprememb in etično obarvanih tržnih pojavov. Ta rdeča nit je prisotna tudi v mojih trenutnih projektih, denimo pri preučevanju kulturnih pogledov na tehnologije prihodnosti, odzivov javnosti na prihod komercialnih dronov ali pa pri preučevanju emocionalnih mehanizmov etične potrošnje.

Kako se vaše sedanje delo na Danskem razlikuje od tistega v Sloveniji?

Zame sta pomembni dve ključni razliki. Prvič, obkrožen sem z ljudmi, ki prihajajo iz izrazito različnih znanstvenih in kulturnih okolij, a jih tesno povezuje interes za sociološko-kulturno raziskovanje trgov in potrošnje. To pomeni, da je veliko priložnosti za tesno sodelovanje ter za mednarodne in interdisciplinarne povezave. Po drugi strani pa to seveda tudi dvigne pričakovanja in ustvari določeno konkurenco. Drugič, moj položaj na akademski lestvici je drugačen, kot je bil pred sedmimi leti, ko sem zapustil Slovenijo. To prinese dodatne zadolžitve. Zadnji dve leti na primer vodim raziskovalno skupino 'Consumption, Culture and Commerce', ki obsega več kot dvajset raziskovalcev. 

Kaj natančno raziskujete?

Raziskujemo zelo različne pojave, s poudarkom predvsem na novih ali pa "retro" tehnologijah, recimo drone, "self-tracking" tehnologije, preporod vinilnih plošč ... Te pojave povezujemo z z globalizacijo in multikulturalnostjo, denimo glokalni (prepletanje globalnega in lokalnega) trendi v kulinariki, glasbi ... V zadnjem času vse več pozornosti posvečamo tudi 'responsibilizaciji', prenašanju in sprejemanju odgovornosti za družbene in okoljske probleme na potrošnike.

Obkrožen sem z ljudmi, ki jih tesno povezuje interes za sociološko-kulturno raziskovanje trgov in potrošnje. - Domen Bajde
Kakšno je vaše življenje na Danskem, kakšna država je ta skandinavska dežela?

Delovni pogoji so odlični. Na univerzi dajejo izjemen poudarek na počutje zaposlenih in na povezanost sodelavcev. Pogosto me preseneti, kako pomembno in samoumevno je, da je delo v prvi vrsti zadovoljstvo in da morajo biti v delovnem okolju vsi sprejeti in cenjeni, ne glede na njihov položaj oziroma senioriteto. Pogoji za družinsko življenje so prav tako odlični. Danska je otrokom prijazno okolje, saj nikoli ne manjka igrišč, parkov, zabavnih dogodkov, kolesarskih stez. Po drugi strani je življenje za priseljence mogoče malce težje, kot sem pričakoval, saj je Danska vseeno majhna država, družba pa, vsaj v manjših krajih, precej 'lokalna'. To med drugim pomeni, da je precej pomembno osvojiti danski jezik, kar pa (vsaj zame) ni lahko. Opaziti je tudi, da se tako kot drugje v Evropi zadnja leta nekoliko krepi splošna nenaklonjenosti do priseljencev.

Kako je urejen študijski sistem na Danskem? Kakšni so danski študenti v primerjavi s slovenskimi, kakšen je način poučevanja?

Globalno gledano je sistem podoben, obstaja pa nekaj kulturnih razlik. Omeniti velja precej bolj izrazito kulturo samoodgovornosti, svobode in zaupanja. Od študentov se pričakuje, da so samostojni, ter da se naučijo razmišljati s svojo glavo. 'Razdalja' med profesorji in študenti je nekoliko krajša kot v Sloveniji in večini drugih evropskih držav. Profesorja se na nek način vidi bolj kot sodelavca. Za danske študente sem denimo vedno Domen, nikoli prof. Bajde. Na splošno je v poučevanju nekoliko manj formularnosti kot v Sloveniji. Predmete učimo v zelo različnih oblikah. Je precej svobode in zaupanja, tako v učitelje kot v študente.

"Razdalja med profesorji in študenti je nekoliko krajša kot v Sloveniji in večini drugih evropskih držav. Profesorja se na nek način vidi bolj kot sodelavca," zanimivo dejstvo razkriva prof. Domen Bajde.
Kako bi ocenili prenos znanja na Danskem in kako so študenti po študiji pripravljeni na vstop na trg dela? Lahko potegnete kakšne vzporednice s Slovenijo?

V bolj tehničnem smislu so študentje v Sloveniji verjetno celo nekoliko bolje opremljeni kot na Danskem, saj se v Sloveniji običajno skuša pokriti več tematik in spretnosti. Na Danskem so s tem nekoliko manj obremenjeni, več poudarka dajejo poglabljanju v izbrane tematike, spodbujanju kritičnega in kreativnega razmišljanja, samostojnosti ... Glede na to, da formalno izobraževanje težko zajame specifične spretnosti, ki jih zahteva delo v raznolikih, dinamičnih delovnih okoljih, se mi zdi danski pristop precej smiseln. Je tudi prijetnejši, saj daje več svobode. Je pa seveda svobodo in zaupanje treba upravičiti.

Kakšno je gospodarsko okolje na Danskem, katere so glavne panoge v državi, čemu posvečajo največ pozornosti?

V regiji, kjer živim (Fyn, Odense), se največ pozornosti posveča tehnologiji, kot je robotika, droni. Ogromno poudarka je na javni dobrobiti in trajnosti (angl. welfare, wellbeing, sustainability). Drugače pa menim, da je kar nekaj podobnosti s Slovenijo, saj gre za sorazmerno majhno, izvozno usmerjeno državo. Precej pozornosti posvečajo mreženju in izgradnji nacionalnih ali regijskih grozdov (clusters). Kot primera lahko omenim ’Odense Robotics’, ali pa ’Medicon Valley’. Te organizacije se med drugim ukvarjajo tudi s promocijo panoge. Tudi ’Industry branding’ (slov. ’znamčenje panog’) je tako v zadnjem času postala ena izmed tem, ki jih raziskujem.

Danci precej pozornosti posvečajo mreženju in izgradnji nacionalnih ali regijskih grozdov (clusters). - Domen Bajde
Ste opazili kakšne povezave med Slovenijo in Dansko na področju gospodarstva in izobraževanja?

Na področju izobraževanja določene povezave sicer obstajajo, ampak v precej omejeni obliki. Zdi se, da se danske izobraževalne ustanove v preteklosti niso pretirano usmerjene v tujino.

Kakšni so bili izzivi selitve na Dansko? Ali se način življenja Dancev razlikuje od našega?

Večjih razlik ni, so pa seveda številne majhne razlike. V praktičnem smislu lahko omenim, da je bilo bistveno lažje kupiti hišo, saj državni skladi ponujajo izjemno ugodna posojila, cene nepremičnin pa glede na višino plač niso pretirano visoke. Po drugi strani pa so zaradi visokih davkov precej dražji avtomobili. To dejstvo, poleg odličnih kolesarskih stez, daje dodatno motivacijo za kolesarjenje.

Na katere stvari ste se morali na Danskem navaditi, kaj Danci počnejo drugače kot Slovenci? Kaj vas je najbolj (prijetno ali negativno) presenetilo?

Najtežje se je bilo navaditi na daljše in temnejše zime, ki pa so brez zares nizkih temperatur in z bolj malo snega. Pogrešam gore. Prijetno me je presenetilo splošno zaupanje v ljudi in obilica truda, ki ga vlagajo v dobro počutje - ne samo doma, temveč tudi v šolah, na delovnem mestu ... 

Tri stvari, ki se jih lahko Slovenci naučimo od Dancev? Česa bi se lahko Danci naučili od Slovencev?

Slovenci se lahko od Dancev naučimo medsebojnega zaupanja, hygge oziroma umetnosti srečnega življenja in pripravljanja smørrebrøda, odprtega sendviča. Danci pa od nas strukturiranosti, natančnosti in nošenja sandalov brez nogavic.

Povezane teme

Drugi zapisi na temo

o dms

Več kot

700

članov
Več kot

300

zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam
VEČ KOT 200 UR IZOBRAŽEVANJ
MREŽENJE Z VEČ KOT 700 ČLANI
RASTEMO ŽE VEČ KOT 40 LET
spoznajte vse prednosti članstva
v društvu
razišči NIVOJE članstvA
dostavljamo NOVICE IZ SVETA
MARKETINGA
prijava na e-novice