Junijska raziskava Trženjski monitor 2020 je preverila aktualno stanje slovenskega marketinga in hkrati odprla kopico izhodišč za nadaljnje raziskovanje. Eden izmed zmagovalcev aktualne situacije je zagotovo digital, ki ga diha in živi Andraž Štalec, soustanovitelj in direktor podjetja Red Orbit. V zapisu Andraž analizira nekatere podatke, ki smo jih pridobili skozi raziskavo in razmišlja o sedanjosti in prihodnosti slovenskega digitalnega marketinga.

Prvi val pandemije je predstavljal precejšen šok za slovensko javnost in gospodarstvo. V veliki meri ga je zaznamovala stroga omejitev gibanja, ki je bila podkrepljena s strahom pred neznanim. V dani situaciji je digital predstavljal enega izmed rednih prodajnih in enega glavnih komunikacijskih kanalov, tako da ni presenetljivo, da je iz tega vala prišel kot zmagovalec. Kljub temu tudi znotraj digitalnih kanalov opažamo precej razlik. Podjetja, ki še niso imela razvitih digitalnih poti, hitijo z njihovo vzpostavitvijo. Na žalost pri tem pogosto pozabljajo na dolgoročno strategijo in v naglici potegnejo napačne poteze. Obdobja, ko si hitro postavil spletno trgovino in začel služiti resen denar, je konec. Digital je zrel komunikacijsko-prodajni kanal, ki ima svoja pravila in zahteva strateški pristop.

V raziskavi Trženjski monitor 2020 smo ugotovili, da večina podjetij načrtuje povečanje aktivnosti na področju odpiranja digitalnih poti.

Po drugi strani digital ni vedno pravi odgovor na težave, v katerih se je znašlo podjetje. Opažamo tudi, da podjetja svoje finančne vložke namenjajo predvsem oglaševalskim kanalom, kar je sicer dokaj pričakovano, pozabljajo pa na učinkovitost celotnega prodajnega lijaka. Premalo se vlaga v optimizacijo konverzije in uporabniške izkušnje na spletni strani, brez katere pa prodaje ni. Pozablja se na gradnjo blagovne znamke na spletu in na to, da se v času karantene število stičnih točk med blagovno znamko in potrošnikom precej zmanjša.

Digital je zrel komunikacijsko-prodajni kanal, ki ima svoja pravila in zahteva strateški pristop. - Andraž Štalec (Red Orbit)

Podjetja so nad pričakovanji ocenila učinkovitost sožitnega oglaševanja in oglasnih kampanj na družbenih omrežjih. Pravzaprav gre za dva podobna tipa oglaševanja, ki pa se na drugi strani po vložkih popolnoma razlikujeta. Oglasne kampanje na družbenih omrežjih uporabljamo praktično vsi in njihova učinkovitost je odvisna predvsem od tega, kako napredna je agencija oziroma naročnik. Družbena omrežja so zasičena z oglasi in brez dodelane strategije lahko hitro pride do slabih rezultatov. Tudi v raziskavi Trženjski monitor 2020 je 14 % podjetij ocenilo, da so rezultati oglasov na družbenih omrežjih pod pričakovanji. Na drugi strani je sožitno oglaševanje precej nišen tip oglaševanja, v katerega vlaga manj podjetij, tudi proračuni so manjši. Tak način oglaševanja ni primeren za vsako podjetje in vsak marketinški cilj, tudi kompleksnost postavitve kampanje je večja, vendar lahko nezasičenost in dobri rezultati odtehtajo vse minuse.

Podjetja so v raziskavi Trženjski monitor 2020 nad pričakovanji ocenila učinkovitost sožitnega oglaševanja in oglasnih kampanj na družbenih omrežjih.
PRIMANJKUJE NAM ZNANJA IN POGUMA

Absolutno nam na marsikaterem področju digitalne komunikacije primanjkuje znanja. Denimo velika večina YouTube kampanj v Sloveniji temelji na prilagoditvi TV oglasa. YouTube je daleč od tega in klasični TV oglasi na njem ne delujejo. Manjka nam poguma in kreativnosti, da bi investirali in ustvarili pravo YouTube kampanjo.

Pri vplivnežih je tega že malenkost več, predvsem na račun tega, da se vplivneži sami vključijo v zasnovo kampanj. Vplivneži dobro poznajo svoje sledilce in s tega stališča nudijo res izjemen vpogled in velik doprinos pri zasnovi kampanj. Problem vplivnežev je, da podjetja za izredno majhne vložke pričakujejo čudeže. Vplivneži so pomemben komunikacijski kanal, vendar so vseeno samo delček celotnega marketinškega spleta.

Problem vplivnežev je, da podjetja za izredno majhne vložke pričakujejo čudeže. - Andraž Štalec (Red Orbit)

Pomanjkanje znanja se vidi tudi v tem, da podjetja vlagajo največ finančnih sredstev v najbolj poznane kanale. Premalo vlagamo v izobraževanje stroke na področju digitala. Digital se razvija s svetlobno hitrostjo in Slovenija ne sledi tempu razvitega sveta. Premalo testiramo nove kanale, premalo smo pripravljeni tvegati in posledično težko odkrijemo novo "zlato jamo". To nas bo v prihodnje, ko bo pritiska globalnih podjetij na lokalne trge še več, drago stalo.

"Družbena omrežja so zasičena z oglasi in brez dodelane strategije lahko hitro pride slabih rezultatov," opozarja Andraž Štalec (Red Orbit).

Celotna raziskava Trženjski monitor 2020 je na voljo tukaj.

Prispevek izraža osebno mnenje avtorja in ne odraža nujno stališča Društva za marketing Slovenije.

Foto: Nejc Lasič

Drugi zapisi na temo

o dms

Več kot

700

članov
Več kot

300

zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam
VEČ KOT 280 UR IZOBRAŽEVANJ
MREŽENJE Z VEČ KOT 700 ČLANI
večkot 70 dogodkov letno
spoznajte vse prednosti članstva
v društvu
razišči NIVOJE članstvA
dostavljamo NOVICE IZ SVETA
MARKETINGA
prijava na e-novice