V seriji intervjujev z uspešnimi posamezniki, ki že skoraj celotno karierno pot delujejo v marketingu, kljub temu da po svoji osnovni izobrazbi ne izhajajo iz njega, smo se pogovarjali o njihovih kariernih zgodbah. V pogovorih so nam ponudili drugačen pogled. Tokrat je svojo zgodbo z nami delila mag. Mateja Videčnik, izvršna urednica e-novic ARHEA.mentor v raziskovalno svetovalni družbi Arhea. Magistrirala je iz psiholoških znanosti, dokončano ima tudi prvo stopnjo transakcijske analize TA101 in mednarodno licenco NLP Praktik. Koliko ji psihološka znanja pomagajo pri marketinškem delu?

Kako ste se znašli v marketingu? Ste vi našli marketing ali je marketing našel vas?

Tekom študija psihologije sem zelo pogrešala vsebine, ki bi vpletale vsaj nekaj marketinga, odnosov z javnostmi, nastopanja, trženjskega raziskovanja. V zadnjem letniku smo sicer imeli predmet Psihologija potrošnika, bil je izbiren in v zelo omejenem številu ur. Žal je na študiju psihologije še danes tako. Tovrstnim vsebinam se ne da večjega poudarka, čeprav zanimanje med študenti je. Takšne pa so tudi zahteve trga, ki si želi psihologe opremljene tudi s temi znanji. 

Kot študentka sem se nekajkrat udeležila srečanj Študentske sekcije DMS in zavidala ekonomistom, kakšno srečo imajo, da imajo tako zanimiva predavanja, obiske podjetij, da lahko spoznavajo ljudi iz marketinške prakse. 

Kot študentka sem se nekajkrat udeležila srečanj ŠSDMS in zavidala ekonomistom, kakšno srečo imajo, da imajo tako zanimiva predavanja, obiske podjetij, da lahko spoznavajo ljudi iz marketinške prakse.

Takoj ob zaključku diplome sva se s kolegico, tudi psihologinjo, prijavili na razpis za raziskovalki v tržnoraziskovalni agenciji (takrat še Gral Marketing, danes GfK Slovenija) in bili sprejeti. Tako se je začela moja »marketinška« pot.

Kaj je za vas kot nemarketingašico pomenil vstop v marketinški svet?

Po eni strani mi je vstop v ta svet zelo laskal, kajti psihologi smo na tem področju »redka vrsta«, v primerjavi z ekonomisti in »fdv-jevci« nas je zelo malo. Smo zato bolj opaženi, vedno sem imela vtis, da so naročniki čutili večje zadovoljstvo, če so vedeli, da je v timu še psiholog. Zaznavajo nas kot dodano vrednost, da bodo dobili nekaj več, morda odkrili kakšno skrivnost, kajti psihologija je včasih predstavljena nekoliko misteriozno, je pa zelo zanimiva in vedno aktualna. Priti v možgane in srce kupca, to si želi vsak ponudnik. Po drugi strani pa sem seveda čutila vrzel v osnovnem marketinškem znanju, vseh teorijah in modelih, razumevanju marketinških pojmov in kratic ... To znanje so mi potem dali vsi kongresi, konference, srečanja, Društvo za marketing Slovenije in seveda delovne izkušnje z najrazličnejšimi naročniki iz različnih branž.

Katere kompetence mora po vašem mnenju imeti marketingaš danes?Kako ste sami pridobili te kompetence?

Tukaj se pridružujem mnenju, ki ga prebiramo v zadnjih letih. V ospredje poleg vrhunskega marketinškega znanja prihajajo veščine psihologije, komunikacije, vodenja človeških virov, inovativnega razmišljanja, »time-managmenta« ... 

Učenje se nikoli ne konča, v tem je vsa umetnost. Po končani fakulteti se pridobivanje znanja mora nadaljevati še v večji meri. Obiskovanje kongresov, seminarjev, branje revij, knjig, izmenjevanje mnenj ... Možnosti je danes ogromno. In praksa, kompetenc ne moreš razvijati na papirju, ampak pri konkretnem delu in med ljudmi.

Kako vam pridobljena nemarketinška izobrazba pomaga pri marketinškem delu? Ali vidite kako dodano vrednost oz. prednost v tem, da imate izobrazbo z drugega področja, ali vam to morda pomaga pri razmišljanju "out of the box"?

Čutim, da mi nemarketinški pogled zelo pomaga. Pred tedni sva bili s sodelavko pri potencialnem naročniku, kjer smo se pogovarjali o možnem skupnem projektu. Vseskozi sem bila pozorna na njegovo vedenje med sestankom, opazovala sem način razmišljanja, izbor besed. Vse te informacije sem povzela z zaključkom, da sva imeli na drugi strani izrazito vizualno osebo. Predlagala sem, kako naj pripraviva ponudbo, kakšen izbor besed morava uporabljati, da bova na drugi strani bolje razumljeni, skratka, kako se morava prilagoditi tem ugotovitvam. Projekt smo dobili.

Dober strokovnjak ve, da mu raznolikost profilov prinese več. Verjetno tudi več nestrinjanj in napetosti, a na drugi strani širši pogled, večje bogastvo mnenj in pogledov.

Razmišljanju, podatkom, rezultatom in dogodkom lahko dodam nekaj psihološkega razmišljanja, nekaj »začimb«, nekaj tistega, kar morda ni vidno ali začuteno v prvem hipu, je pa v ozadju in lahko pojasnjuje in osmisli vso zadevo.

So marketingaši sicer po vaših opažanjih dovolj odprti za druge stroke, za delo z njimi, njihove dobre prakse?

Sama čutim to odprtost, dober strokovnjak ve, da mu raznolikost profilov prinese več. Verjetno tudi več nestrinjanj in napetosti, a na drugi strani širši pogled, večje bogastvo mnenj in pogledov.

Znanja katerih drugih strok bi še morali marketingaši uporabljati pri vsakodnevnem delu? Bi morda lahko ostalim marketingašem priporočili kako knjigo ali članek v branje? Nekaj, kar nauči ali navdihne?

Ni odveč prebrati kaj s področja psihologije, pedagogike, vodenja ljudi, financ, sodobnih tehnologij, oblikovanja ...

Ker sem zadnje mesece svoj čas intenzivno posvečala vsebinam iz nevrolingvističnega programiranja, bi morda svetovala kaj iz tega področja. NLP je tako široko in uporabno področje, da v njem najde vsak kaj uporabnega, ali za svoje delo, za motivacijo sebe in drugih, za sodelovanje v timih, za posel, za osebnostno rast ...  Knjig je veliko, prav tako video posnetkov, avdio knjig ... Tovrstne vsebine nam pomagajo najti notranje moči, ki nas lahko osupnejo. Le prebuditi jih moramo in uporabiti.