Nasvete trenerke razmišljanja boste prebrali v 8 minutah.

Pogosto radi rečemo, da je kreativnost nekaj, kar pride samo od sebe. Nekaj, na kar ne moremo vplivati. Nastja Mulej je trenerka razmišljanja, ki na kreativnost gleda s popolnoma drugačnega vidika: "Pred leti smo v Sloveniji gostili Edwarda de Bona. To je strokovnjak, ki je iz kreativnosti naredil sistematičen postopek, ki poteka po korakih in v katerega so vpleteni različni deležniki. Gre za neke vrste recept za kreativnost. S kreativnostjo si zamišljamo ideje, ki še ne obstajajo. A če temu ne dodamo inovativnosti, da te ideje zaživijo, je rezultat zgolj ogromno idej, ki niso uresničene. In občutek ne more biti prav dober."

Brez inovativnosti je rezultat kreativnosti ogromno idej, ki niso uresničene. - Nastja Mulej

Predavateljica je udeležence junijskega izobraževanja Marketing TOPX vodila skozi vrsto miselnih vaj, skozi katere so se udeleženci bolje spoznali. Vaje pa so imele še en pomemben poudarek: "Ne morete razmišljati, če si ne vzamete časa za razmišljanje. Potrebujemo nekaj minut, pisalo oziroma pisano besedo, ki razjasni tvoje misli, in ko imamo napisan scenarij, lahko kvalitetno sodelujemo v pogovoru. Ko eden govori, ga ostali poslušajo, ker imajo tudi oni napisan scenarij, kaj bodo povedali. Tako sogovornikov ni strah, kaj se bo zgodilo, ko bodo na vrsti. Brez scenarija ves čas razmišljamo, kaj bomo povedali in ne poslušamo sogovornikov. Človek rabi čas, da se umiri, poveže misli, da mu postane udobno v pogovoru, omizju, družbi."

"Osredotočenost je najšibkejša točka razmišljanja ljudi," opozarja Nastja Mulej in pojasnjuje, da tudi kadar nas določena tematika zares zanima, temu posvečamo le 20 % pozornosti, saj se v naših glavah vrtijo misli o službi, družinskih obveznostih, načrtih za preostanek dneva, tedna ... "Ljudje veliko mislimo, a zelo malo razmišljamo. Misli nam begajo in skačejo."

Osredotočenost je najšibkejša točka razmišljanja ljudi. - Nastja Mulej

Charles Dickens: "V življenju ne govorite 'želim si', začnite govoriti 'bom'." Misel slovitega pisatelja je po mnenju Nastje Mulej zelo aktualna še danes: "Velikokrat pozabimo preiti iz želje v cilj, zato tudi ne pride do uresničitve. Kako želje spremenimo v poslovne cilje? Denimo, da je naša želja, da smo med potrošniki bolje prepoznani. Naš cilj bi bil v tem primeru do konca leta zvišati prepoznavnost znamke za 10 %. Cilj je točno določena točka, proti kateri se gibljemo. Eno so naše želje, nekaj drugega pa konkretni cilji."

Kaj sploh pomeni cilj? "Cilj je tisto, kar si posameznik, skupina ali organizacija prizadeva doseči. Je namen nekega dejanja, akcije in vsebuje tisto, kar je akterju zares pomembno. Cilj je že identificiran rezultat, vendar velja za prihodnost. Cilj neposredno usmerja tvoje vedenje, poenoti tvoje razmišljanje. Zastavljeni cilj mora biti konkreten in enostaven. Vsebovati mora merila oziroma kriterije, ki nam bodo povedali, kdaj je cilj dosežen. Biti mora dosegljiv, a hkrati atraktiven. Cilj naj bo tudi časovno definiran."

Boljše vprašanje od tega, kaj bi naj bilo, je vprašanje - kako. "Eno izmed orodij za postavljanje ciljev je tudi metoda NCD (namen, cilj, dosežek). Ko se človek navadi na kratico, v možganih deluje kot stikalo. Takoj vemo, kaj moramo storiti. S to metodo razvijamo sposobnost opredelitve in določanja ciljev, kar nam pomaga pri odločevanju in načrtovanju. Z metodo NCD lažje razumemo razmišljanje drugih ljudi. Vsi nimajo enakih ciljev. Poglejmo si samo situacijo v podjetju - finančni direktor ima svoje cilje, marketinški direktor svoje, kadrovski prav tako," predava trenerka razmišljanja in dodaja: "To moramo prepoznati, cilje zapisati ter čim bolj poenotiti."

Nastja Mulej razdeli tri ravni ciljev:

• Splošni cilji: Abstraktni cilji. Tisto, kar se resnično trudimo doseči. Čemu nekaj delamo.
• Podcilji: Konkretni načini, kako bomo dosegli splošni cilj. Določimo natančne korake, kako pridemo do splošnega cilja.
• Takojšnji cilji: Kar moramo narediti takoj zdaj, ta trenutek. Pri doseganju ciljev moramo vedno vedeti, kaj moramo narediti zdaj, v tem trenutku.

Postavili smo cilj, ki je izhodišče, na podlagi katerega lahko začnemo kreativno razmišljati. Ena izmed pomembnih podlag kreativnega razmišljanja je tudi določitev fokusa. Rado se zgodi, da je to najšibkejša točka kreativnega razmišljanja, ker jo pogosto preskočimo. Poznamo več vrst razmišljanja: 

• Konstruktivno razmišljanje je, ko ustvarimo nekaj novega. 
• Kreativno razmišljanje je, ko ustvarimo nekaj, česar še ni bilo. 
• Lateralno razmišljanje nastopi takrat, ko delujemo popolnoma v nasprotju z obstoječim stanjem. Torej zares ustvarimo nekaj popolnoma novega. A tudi če obvladamo tehniko lateralnega razmišljanja, ne znamo pa postaviti pravilnega izhodišča oziroma fokusa, ne bo želenega rezultata. Obratno, če obvladaš fokus in ne obvladaš lateralnega razmišljanja, lahko dosežemo dobre rezultate. Dobro vprašanje namreč odpira kopico odgovorov in večja verjetnost je, da bo eden izmed njih pravi. Kot pravi tudi Einstein, vnaprej je potrebno razmisliti, kakšen je naš izziv.

Dobro vprašanje odpira kopico odgovorov. - Nastja Mulej

Raje kot o kreativnosti predavateljica govori o kreativnem trudu. "Z besedo kreativnost mislimo na rezultat, a zelo redko bomo zares ustvarili nekaj novega. Zagotovo pa bomo vložili svoj kreativni trud in morda prišli do česa novega. Trud in ne končni rezultat. Ena ideja od 3000 postane inovacija. Osredotočiti moramo svojo kreativno energijo, spoznati resnični namen našega kreativnega razmišljanja, naučiti se moramo osredotočiti fokus in pridobiti nova vprašanja, ki sprožajo nove odgovore."

Koraki postavljanja fokusa:

• Odločimo se za cilj.
• Preoblikujemo v fokusni stavek: Iz tega izhaja razmišljanje. Kako bi lahko dosegli cilj? To je struktura, ki ti omogoča razmišljanje o velikem številu možnosti.
• Fokusni stavek razširimo in zožimo: Na ta način fokusni stavek raziskujemo. Kaj nas ovira pri dosegi cilja? Kaj je naša vizija?
• Izbrani fokusni stavek sčistimo: Govoriti moramo o eni sami tematiki in poskrbeti, da vsi razumejo uporabljene besede. Določiti moramo kvalifikatorje, ki zadevo naredijo bolj akcijsko.

Kakor postavimo besede, v tisto smer gre naše razmišljanje. - Nastja Mulej

"Pogosto se zgodi, da po določanju fokusa ugotovite, da problem sploh ni v tem, kar ste najprej določili kot problem. Paziti moramo, da nas misli ne prehitevajo. Misli nas preplavljajo, namesto, da bi bili sami gospodarji tega, kar razmišljamo. Na ta način težko delamo po korakih, saj smo ves čas že v naslednji točki. Na razmišljanje je potrebno gledati kot na kuharski recept, kjer je vrstni red zelo pomemben."

Razmišljanje je sledenje receptu. - Nastja Mulej

"Namen kreativnega razmišljanja je iskanje novih odgovorov. Tam, kjer se smejete, ste kreativni. Tam, kjer ste resni, ste v polju 'to je prav, to je res'. Tam ne boste odkrili ničesar novega, kjer pa je smeh, se skrivajo ideje."

Predavateljica zaključuje: "Ne zadovoljite se s prvo definicijo problema oziroma izziva. Raziskujte, problem ni vedno tam, kamor ste ga prvotno umestili. Najprej razširite oziroma zožite izziv, preden se boste lotili generiranja idej. Fokus je izjemno pomemben."

Zapis je nastal na podlagi izobraževanja Marketing TOPX v juniju 2018, ki ga je pripravila Nastja Mulej.

Foto: Nejc Lasič. 

Celotna fotogalerija je na voljo TUKAJ.