Agilen, hiter, učinkovit. Sliši se privlačno, kajne? Večina od nas že ve, da je v sodobnem poslovnem okolju potrebno biti agilen. A če smo povsem pošteni, se nam pogosto niti sanja ne, kako naj takšni postanemo. Morda vam na poti v agilnejši jutri pomagajo usmeritve Mateja Goloba (CorpoHub).

Matej Golob (CorpoHub) v slovenski poslovni javnosti velja za enega izmed najvidnejših strokovnjakov na področju agilnega poslovanja. A Matej priznava, da ni edini, ki se je v zadnjih letih “zaljubil” v vse, kar je agilno, hitro in učinkovito. “V Sloveniji bi takole iz glave omenil imeni dveh oseb, ki se zelo resno ukvarjata z agilnimi pristopi v marketingu. To sta Jaka Kladnik iz Maranda in Živa Čižman iz podjetja Outfit7. Sploh to podjetje agilne pristope uporablja skoraj “by the book”. Začeli so v IT-ju, hitro pa je iskra preskočila tudi v marketing. Kaj pa počne naše podjetje? Naše podjetje se vtika v delo ekip v velikih podjetjih ali organizacijah, če nam to seveda dovolijo, ter jim pomaga delati hitreje in agilneje. Uporabljamo mešanico metodologij, od design thinkinga, lean startupa do scruma. Za te ekipe je značilno, da delujejo v nepredvidljivem okolju, kjer pogosto ni jasno, ali res obstaja problem, za katerega se išče rešitev. Metode temeljijo na prototipiranju in testiranju ter nenehnem učenju. Agilne metode niso primerne za predvidljiva okolja,” nekaj osnov razloži Matej Golob.

“V večini primerov vstopimo v ekipo, ki že nekaj dela in moramo čisto vse obrniti na novo. Luksuz, da sam izbereš ekipo, ki dela agilno, je vsaj pri nas zelo redek,” priznava Matej Golob (CorpoHub).


>> PRIPOROČAMO: Predavanje Jake Kladnika (SMK 2016) "Revolucionirajmo svoj način dela"

Start with why (Simon Sinek) - Kaj svet izgubi, če vas ni? Verjeti morate, da brez vas svet ne more iti naprej. Če te iskre nimaš, potem pozabi na agilnost. Aglini pristopi temeljijo na zavedanju ekipe, zakaj obstaja in kaj dela. In da iskreno verjame, da je zaradi njih življenje uporabnikov boljše. 

Kot predstavnika agilnih pristopov Matej Golob omenja Jerryja Colonno. “Colona skrbi za preobrazbo vodij, ko njihovo startup podjetje raste. Pomemben izraz oziroma koncept, ki ga Colona uveljavlja, je “servant leader”. Gre za drugačen način vodenja, kot ga poznamo v klasičnih korporacijah, kjer je v ospredju model “top-down”. Tu ni klasičnega šefa, ki vse ve, drugi pa ga ubogajo in mu poročajo o svojem delu. Servant leader deluje na način, da odstranjuje ovire, ki njegove podrejene ovirajo pri delu. Tak način je zelo primeren v panogah, na katere močno vplivajo sodobne spremembe. V nekaterih klasičnih panogah pa je model “top-down” še vedno povsem primeren, če je na vrhu res izkušen vodja z ogromno znanja.”

Danes večina panog deluje v nepredvidljivem okolju, ki zahteva nov način vodenja. “Govorimo o VUCA okolju. Kratica izhaja iz besed “volatility, uncertainty, complexity in ambiguity”. V prevodu torej nestanovitnost, nepredvidljivost, kompleksnost in nejasnost. V teh razmerah so agilni pristopi zelo primerni, celo nujni. Agilnost pomaga pri tem, da imamo v svetu hitre izmenjave informacij in nenehnega dogajanja vsi pred sabo isto sliko. Da stranke tisto, kar želijo, tudi dobijo. In to je danes, ne samo v marketingu, ampak v poslovanju kot celoti, seveda ključno. Nekoč so naše aktivnosti temeljile na poslovnih načrtih, danes pa situacijo odlično opiše citat Stevea Blanka: “Noben poslovni plan ne preživi prvega stika s kupcem.” Ko naši načrti pridejo v stik s trgom, se zgodi šok, stvari se ne izidejo. Ritem pa je vse hitrejši. To je velik izziv, ki pa ga lahko rešujemo z agilnimi pristopi,” je prepričan Matej Golob. 

Stranke morajo dobiti točno tisto, kar želijo. To je temelj sodobnega poslovanja. - Matej Golob (CorpoHub)

Čeprav obstaja množica različnih agilnih metodologij, je vsem skupno bistvo, ki je v kulturi in "mindsetu" ekip. “Agilnost je danes “buzzword”. Razlogov je več, zagotovo je eden izmed njih tudi dejstvo, da se je beseda agilnost pojavila na naslovnici HBR-ja. To je zbudilo pozornost managementa, velikih svetovalnih hiš … Temelj agilnosti je kultura. Prvo vprašanje za vodje je, koliko in čemu ste se pripravljeni odreči, da boste agilni. In tega marsikateri vodja ni sposoben narediti, kar je popolnoma logično. Tudi oni imajo svoje šefe. Pri uvajanju agilnih pristopov nadzor prepustimo ekipi in to je lahko velik izziv. Če vodje tega niso pripravljeni narediti, potem počakajte z agilnostjo, ker učinka ne bo. Če stvari samo malo posujete z “agilnim prahom”, se ne bo zgodilo prav nič,” opozarja predavatelj na DMS Praktikumu.

“Pri agilnih pristopih je v ospredju to, da se ekipa nenehno izboljšuje. Vse ostalo, tudi dobri poslovni rezultati, je stranski produkt,” predava Matej Golob (CorpoHub).


Ena najpogostejših metodologij agilnosti je scrum oziroma v prevodu - gruč. “Izraz prihaja iz ragbija, se pa odlično prenaša v poslovni svet. Ekipa se sproti odloča, kaj bo naredila, kakšen bo naslednji korak na poti do točno določenega cilja. Scrum se je uveljavil v IT-ju in se razširil v ostale panoge - agile leadership, marketing, HR … Se pa velika večina scrum projektov še vedno dogaja v IT-ju,” razlaga Matej Golob in nadaljuje s podrobnejšim opisom metodologije: “Scrum ima tri temeljne stebre - transparentnost, preverjanje in prilagajanje. Transparentnost dosežemo s tablami oziroma panoji, na katerih so jasno napisane naloge posameznika v ekipi. Te table so lahko na steni ali v orodjih, bistveno je, da lahko v vsakem trenutku pogledamo, kaj kdo dela, v kateri fazi je in kako mu gre. Preverjanje in prilagajanje delamo zelo sistematično. V scrumu se uporabljajo sprinti, ki trajajo dva tedna. Po dveh tednih zadevo ustavimo in jo pregledamo. Poleg tega krajše preglede izvajamo tudi na dnevni ravni. Namen tega je nenehno izboljševanje in hitro uvajanje sprememb. Spet pa smo pri osnovi - to je ekipa. Če nimate ekipe, ki ima točno določen cilj, potem nimate ničesar. V idealnem scenariju imate v ekipi ljudi z različnimi znanji, posameznike, ki znajo čim več narediti sami.”

Pomemben del scrum metode je tudi retrospektiva. “To je največja razlika med klasičnim in agilnim projektom, je pa iz psihološkega vidika izjemen izziv. Retrospektiva se zgodi ob zaključku vsakega sprinta - preverimo, kako smo delali kot ekipa. Preden si povemo, kaj je bilo dobro in kaj ne, si vzamemo še določen čas za ugotovitve, kaj nam pomaga in kaj nas zaustavlja. Tej fazi pravimo “start, stop, continue.” Vsak član ekipe izrazi svoje mnenje, kaj je pogrešal, kaj bi še lahko dodali, da bi bila naša ekipa bolj učinkovita. Poda pa tudi stvari, ki po njegovem mnenju ekipo zaustavljajo. Predloge zberemo in vsaj dva ali tri do naslednje retrospektive uredimo. To postane naloga točno določenega posameznika, ves čas je na tabli in vsi lahko vidijo, kako daleč je ta posameznik z izvajanjem te naloge. Retospektivo lahko uporabljamo tudi zunaj metode scrum,” poudarja predavatelj. 

Danes ima agilnost drugačne okvirje, kot jih je postavila skupina računalniških genijev, ki so izraz agilnost prvič uporabili leta 2001 in skovali agilni manifest. Štiri temeljne vrednote agilnosti:

  • Experiment and learn rapidly
  • Deliver value continously
  • Make people awesome
  • Make safery a prerequisite

Pri vseh agilnih pristopih je izjemno pomemben koncept psihološka varnost. “Razume se, da psihološka varnost ni varnost na delovnem mestu v smislu, da se pri delu ne boste poškodovali. Izraz izhaja iz Googlovega projekta Aristotel. Google je v določeni fazi skušal ugotoviti, kaj njihove najboljše ekipe dela boljše od vseh ostalih. Katerih je tistih nekaj najpomembnejših dejavnikov? Zelo natančno so spremljali 180 ekip in iz gore podatkov dobili pet dejavnikov, med katerimi pa močno izstopa psihološka varnost. Definicija psihološke varnosti: ko si v svoji ekipi upaš tvegati, vprašati nekaj, kar bo morda izzvalo smeh, ali predlagati nekaj, kar ni preverjeno uspešno. Ko se v odločitvi med kratkoročno izpostavitvijo posmehu in nelagodju ter dolgoročnim dobrim odločiš za slednje. S takšnimi predlogi in vprašanji odpremo določene stvari in ogromno izvemo, tu se lahko zgodi sprememba! Člani ekipe se odprejo, so vse bolj pogumni in si med seboj čedalje bolj zaupajo."

“V nekaterih panogah še danes ne potrebujejo agilnosti. Verjamejo alfi, ne sprašujejo in ni potrebe po razmišljanju. V panogah, ki so nenehno na udaru sprememb, pa kaj takega danes enostavno ni več mogoče,” je prepričan Matej Golob (CorpoHub).


Agilni pristopi vodijo tudi v spremembe managementa. V agilnem poslovanju je v uporabi izraz management 3.0. “Management, ki ga še vedno učijo na MBA-ju in ostalih šolah, je bil izumljen pred sto leti. Temelji na tem, da lahko vse izmerimo in ljudem točno predpišemo, kaj naj delajo - to je pot do dobrega poslovnega rezultata. V avtomobilski, jeklarski in podobnih industrijah sem prepričan, da ta model še vedno deluje. V VUCA svetu pa je to nepredstavljivo. Največji izziv je upravljanje s t. i. “brilliant jerks”. Teh oseb ne smete nikakor tolerirati, ker bodo nenehno rušile homogenost vaše ekipe. Če pa ekipa ni popolnoma usklajena, vse skupaj nima smisla. Osnova agilnih oblik je kultura. Če pogledamo denimo primer Netflixa, se je v času, ko še ni imel ogromnih finančnih sredstev, v Silicijevi dolini boril z ogromnimi sosedi, Googlom, Applom … Njihovo “orožje” je bila kultura, jasna in transparentna. Kultura je objavljena na njihovi spletni strani. Kar jih dela drugačne od konkurence, so agilne vrednote: spodbujanje odločitev posameznikov, umikanje pravilom, odpiranje informacij. Držijo pa se tudi pravila, da zadržijo samo najbolj učinkovite ljudi. Ko nekoga sprejmejo, mu dajo jasno vedeti, da je povsem ustrezno, če v času dela gledaš tudi druge zaposlitvene možnosti. Ljudje so nad procesom in to je najbolj pomembno. Takoj, ko se vključijo procesi in pravila, je agilnosti konec.”

Takoj, ko se vključijo procesi in pravila, je agilnosti konec. - Matej Golob (CorpoHub)
Če želite izvedeti več o agilnih pristopih, predavatelj priporoča naslednje knjige:

VČLANI SE

Foto: Nejc Lasič

Zapis je nastal na podlagi septembrskega DMS Praktikuma.

Povezane teme

No items found.

Drugi zapisi na temo

O NAS

Več kot

600

članov
Več kot

400

STROKOVNIH zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam