Zakaj moramo iskati boljše rešitve od najenostavnejših? Zakaj je trava na Instagramu vedno bolj zelena? Kako se spreminjamo, ko začnemo delovati v skupini? In zakaj se je dobro lotiti plesa ob drogu? Odgovori na ta (in še kakšno) vprašanja vas čakajo v zapisu po letošnjih marketinških pospeških, ki so jih z nami delili Voranc Kutnik (CorpoHub), Benjamin Rančič (Renderspace), Jernej Pintar (Tehnološki park Ljubljana) in Ajša Vodnik (AmCham).

Voranc Kutnik (CorpoHub)

The Responsibility Process

Knjiga o tem, kako v glavi procesiramo naše misli, ko se zgodi določen problem. Biti odgovoren ni enako kot 100 % prevzeti odgovornost. V službo lahko hodimo tudi, če smo nesrečni. 100 % prevzemanje odgovornosti pomeni, da imamo stvari pod nadzorom. Ko naletimo na problem, denimo, da zamudimo v službo, najprej krivimo druge. Nisem jaz kriv. V drugi fazi iščemo opravičila. V tretji fazi krivdo zvalimo nase - mi smo nesposobni in zato zamujamo. V četrti fazi pridemo točno, toda samo zato, ker moramo. Torej ne zato, ker to želimo. Peta faza pa je prevzemanje odgovornosti, moja težava je zamujanje. In samo v tej fazi problem dejansko rešujemo. Posameznik, ekipa ali organizacija mora poskrbeti za trening, da pride do prevzemanja odgovornosti. Da želimo reševati probleme in da se zalotimo, če želimo krivdo prelagati na druge ali se opravičevati. Ključ za reševanje problemov je 100 % prevzemanje odgovornosti.

Ključ za reševanje problemov je 100 % prevzemanje odgovornosti. - Voranc Kutnik (CorpoHub)
Growth Mindset

Psihologinja Carol Dweck je trideset let eksperimentirala z ekipami. Za eksperiment sta bili ključni dve izjavi. Prva - inteligenten se rodiš, to je dano oziroma ne. Druga - vedno si lahko boljši, vse življenje se razvijaš. Fiksna miselnost proti razvojni miselnosti. Ekipe je z manipulacijo razdelila na dve skupini in jim pripravila zelo lahek test. Ko jih je vprašala, ali si želijo za naslednji test še en lažji oziroma težji preizkus, so tisti s fiksno miselnostjo želeli enakega, tisti z razvojno pa težjega. Pri težjem testu so fiksno misleči hitro obupali, razvojno misleči pa vztrajali in prišli do konca. Naslednje vprašanje je bilo, si želite videti bolje rešene teste od vašega ali slabše. Fiksni so želeli slabše, razvojni boljše. Ko so nato razdelili še ene lahke teste, so fiksno misleči podlegli prejšnjemu porazu, razvojno misleči pa dosegli dobre rezultate. Fiksno mislečim je pomembno, da so na videz boljši od ostalih, razvojno misleči pa želijo nenehno napredovati. Nauk te zgodbe - vse je v glavi. Psihologinja je skupini namreč razdelila zgolj z izjavami - Fiksno misleči: “Super si pisal, ti pa moraš biti zelo pameten.” Razvojno misleči: “Super si pisal, zelo si se potrudil.”

Fearless organization

Zakaj so nekatere Googlove ekipe boljše od drugih Googlovih ekip? Google je s projektom Aristotel ugotovil, da ekipe niso najboljše, ker so v njih najbolj pametni ljudje, najboljši vodje oziroma skrbijo za najboljše produkte, ampak zato, ker v njih vlada psihološka varnost. Ljudje se počutijo tako varne, da delijo svoje ideje, razmišljajo s svojo glavo in takšne ekipe so boljše od drugih. Ključen element je vodja, ki ustvarja psihološko varnost. Se zna zahvaliti, je hvaležen ekipi, zna negovati člane ekipe … Psihološka varnost je ključni dejavnik uspešnih ekip.

Ključni dejavnik uspešnih ekip je psihološka varnost. - Voranc Kutnik (CorpoHub)
System Thinking

Sistemsko razmišljanje je zelo pomembna veščina. Danes delujemo v kompleksnih sistemih in se ukvarjamo s kompleksnimi izzivi, zato ne iščimo najenostavnejših rešitev, ampak razmišljajmo, kako vplivamo drug na drugega, kako na organizacijo in kako organizacija na nas. Iščimo boljše rešitve od najenostavnejših. >> OGLED VIDEA

Pospeški Voranca Kutnika (CorpoHub): The Responsibility Process, Psychological Safety, Growth Mindset in System Thinking.

Benjamin Rančič (Renderspace)

Zgodbe – od ognja do pikslov

V novo leto zagotovo s seboj nosim zavedanje o pomembnosti zgodb. Zgodbe so nekaj, kar imamo v svoji podzavesti in se nas vedno dotaknejo. Zgodbe ostanejo z nami. Čez nekaj dni, tednov ne boste vedeli, kako smo bili govorci danes oblečeni, čez pol leta boste pozabili naše obraze, morda pa bo z vami ostala ena izmed naših zgodb oziroma pospeškov. Zgodbe so ljudi povezovale že v jamah ob tabornih ognjih in iz njih se je začel razvijati govor in kasneje pisava. Danes imamo za podajanje zgodb neskončno medijev, skozi katere pripovedujemo prepričljive zgodbe, ki se dotaknejo ljudi.

Čez nekaj dni, tednov ne boste vedeli, kako smo bili govorci danes oblečeni, čez pol leta boste pozabili naše obraze, morda pa bo z vami ostala ena izmed naših zgodb oziroma pospeškov. - Benjamin Rančič (Renderspace)
Kako disruptirati disruptorje?

Danes se v nobeni panogi ne moremo izogniti disrupcijam. Kar lahko storimo, je to, da mi disruptiramo druge. Netflix je najprej s pošiljanjem DVD-jev po pošti disruptiral videoteke. Danes disruptira celoten svet. Novembra 2019 pa je prišel Apple TV, Disney TV in tudi največji disruptor na svetu dobiva vedno več konkurence. Ne glede na to, kje ste, kakšen je vaš poslovni model, kakšno je vaše podjetje in v katerikoli panogi delujete, nekdo vas disruptira. Vprašati se morate torej, kako lahko disruptirate tiste, ki bodo jutri disruptirali vas.

Ne pozabimo, da živimo v prihodnosti

Pametni telefoni danes znajo neverjetno veliko stvari, mi pa uporabljamo le delček njihovih sposobnosti. Ne pozabite, da živimo v prihodnosti. Komuniciramo lahko s komerkoli na svetu, a redko kličemo svoje starše. Dostop imamo do praktično vsega znanja na svetu, gledamo pa videe o mačkah. Sateliti nas lahko pripeljejo kamorkoli, mi pa vedno pridemo na napačno destinacijo, ker smo se zatipkali. Računalniki stojijo pred nami in nas sprašujejo, zakaj jih sploh imamo. Blade Runner iz osemdesetih, v katerem je glavno vlogo igral Harisson Ford, se dogaja danes. Živimo prihodnost, zato izkoristimo potencial obstoječih rešitev, preden izumljamo nove.

Dostop imamo do praktično vsega znanja na svetu, gledamo pa videe o mačkah. - Benjamin Rančič (Renderspace)
Na Instagramu bo trava vedno bolj zelena

Instagram ustvarja problem zavisti, znižanja samozavesti zaradi nerealnih pričakovanj. Družbena omrežja so zelo direkten kanal in omogočajo direktno avtentično komunikacijo. Določeni predsedniki so ves svoj PR aparat zamenjali s Twitterjem. Največji vplivneži sicer delujejo avtentični, a to ni realnost. Za njimi stojijo celotne ekipe ljudi, ki skrbijo za natančno konstruirano realnost, ki je lahko popolnoma ločena od realnega sveta. To je projekcija realnosti, ki lahko povzroča zavist in nelagodje, padec samopodobe. Zavedati se moramo, da Instagram ni realen svet in tako bomo precej bolj srečni.

Pospeški Benjamina Rančiča (Renderspace): Zgodbe – od ognja do piklsov, Kako disruptirati disruptorje? , Ne pozabimo, da živimo v prihodnosti in Na Instagramu bo trava vedno bolj zelena.

Jernej Pintar (Tehnološki park Ljubljana)

Navidezno isti, totalno drugačni

Včasih se sicer zdi, da smo ljudje enaki, a v resnici se močno razlikujemo in to pogosto pozabimo. Od drugih pričakujemo enako, kot pričakujemo od sebe. Tu lahko nastanejo spori, ker pozabimo, da smo precej različni drug od drugega. Fascinirala me je študija, ki kaže, kako notranja kemija vpliva na to, kako smo si različni. Miške so naučili, da so znale na stotinko natančno določiti dvanajst sekund. Potem so jim dali substance in vplivali na njihovo notranjo kemijo. Zgodilo se je tole (video). V tem primeru so bile uporabljene droge, ki so vplivale na notranjo kemijo. Od znotraj pa je ta stimulans dejstvo, da smo zelo različni.

Od drugih ljudi pogosto pričakujemo enako, kot pričakujemo od sebe. In tu lahko nastanejo spori. - Jernej Pintar (Tehnološki park Ljubljana)
skupaj vs. SKUPAJ

Organizacijska struktura oziroma okolje, v katerem delamo, ima močan vpliv na to, kar se dogaja znotraj nas. Raziskovalci so preučevali skupino afriških opic, ki so imele zelo klasično hierarhično strukturo tropa, vodje so bili najagresivnejši, najmočnejši posamezniki. Dolga leta so preučevali opice, ko pa so zadevo za leto dni prekinili, so turisti dali opicam kontaminirano meso, zaradi katerega je velik del alfa samcev poginil (video). Skupina se je spremenila in ko je v sedaj miroljubno skupino opic prišel agresiven samec, je sicer na začetku napadal vse in se ni podrejal skupini, a se čez šest mesecev rehabilitiral. Postal je takšen, kakršna je postala skupina, umirjen. Če imaš skupino tempirano na strah in stres, se ugasne velik del možganov, izgine kreativa in vse gre na moč. S tem preizkusom pa je začela ta skupina opic prosperirati. Še več, ko se je skupini pridružil “bedak” iz drugega tropa, so ga uspeli v šestih mesecih preobraziti.

Če imaš skupino tempirano na strah in stres, se ugasne velik del možganov, izgine kreativa in vse gre na moč. - Jernej Pintar (Tehnološki park Ljubljana)
Droben MasterStroke

Ko se naučiš usmerjati notranjo energijo in ustvarjati pozitivno vzdušje okrog sebe, postaneš dovzeten za neslišna sporočila, ki so v marketingu zelo pomembna. Kaj lahko narediš, ko slišiš te signale? V zlatem obdobju razcveta ameriške industrije so raziskovali gospodinje. Te so ostajale doma, skrbele za družino in bile označene kot skupina, ki zelo malo ali nič ne dela. Toda v resnici so bile pod hudim stresom zaradi pritiskov partnerjev. To je bila zelo težka pozicija. Industrija jim je želela življenja olajšati s paketom hrane pogrej in pojej. Menili so, da se bodo izdelki prodajali v milijonskih količinah, a so se zelo motili (video - do 23:20). Priprava je bila tako enostavna, da se je gospodinja počutila krivo, da je hrano zgolj pogrela v mikrovalovni pečici in jo servirala možu. To so rešili tako, da so na embalažo zapisali: “Dodaj jajca!” Iz nič prodaje do milijonske prodaje, zgolj z minimalno spremembo.

Poslušanje

Ko sem začel študirati na London School of Economics, so mi dejali: “Ah, še en Slovenec!” Spraševal sem se, kaj sedaj to pomeni? Povedali so mi, da je značilnost Slovencev ta, da postavimo bistvo vedno na konec. Ko napišemo odstavek, ga sestavimo iz kopice vrstic, naslovnika peljemo sem in tja po naši zgodbi, bistvo pa je na koncu, ko je človek že utrujen. V vseh ameriških knjigah je bistvo vedno na začetku stavka ter potem razlaga, kako smo prišli do tega. Slovenci pa vedno ravno obratno. Če damo to skupaj s slovensko  lastnostjo, kako poslušamo … v povprečju štiri sekunde in potem začnemo razmišljati o repliki. Torej nekdo govori pet minut ter nato pove bistvo, drugi pa ga posluša štiri sekunde in v nadaljevanju razmišlja o tem, kako se bo odzval na slišano. To je babilonski stolp. Posledica je ta, da ne znamo sodelovati.

Pospeški Jerneja Pintarja (Tehnološki park Ljubljana): Navidezno isti, totalno drugačni, skupaj vs. SKUPAJ, Droben MasterStroke in Poslušanje.


Ajša Vodnik (AmCham)

Delovati v skladu z vrednotami

Kot podjetnica sem vedno verjela, da imam določeno vizijo in vrednote. Nekaj, kar si zapisal, moraš živeti. Prepogosto se zgodi, da vrednote odlično delujejo na papirju, ki pa je zaprt nekje v predalu. Če živiš svoje vrednote, potem se lahko v težkih trenutkih opreš na tisto, kar ti veliko pomeni. Zasebne in poslovne vrednote je težko ločevati. Živim optimistično in razumem, da se vse stvari zgodijo z določenim namenom. Moja vrednota je tudi sodelovanje, ki vodi v zaupanje. Kreativnost se v nas odraža prav vsak dan. Vrednote so lepilo, ki spaja uspešna podjetja.

Če živiš svoje vrednote, potem se lahko v težkih trenutkih opreš na tisto, kar ti veliko pomeni. - Ajša Vodnik (AmCham)
Knjiga: Placebo ste vi

Knjiga znanstveno dokazuje, da se ti to, kar misliš ali čutiš, tudi dogaja v resničnem življenju. Avtorica opisuje številne eksperimente, eden izmed njih je ta, da so naključno zbrali vojake za operacijo kolena. Nekatere so zares operirali, druge navidezno. Vsi so okrevali podobno. To je knjiga, ki spremeni pogled na življenje in način razmišljanja. Mislite tisto, kar si želite, da se vam dogaja v življenju.

Platforma Young

Zelo sem ponosna, da smo pred desetimi leti v AmCham Slovenija organizirali prostor za mlade, kjer se družijo, pletejo medsebojne vezi in rastejo. Ko se srečuješ z ambicioznimi ljudmi v svoji okolici, se ti odpirajo novi pogledi. Pomembno je, da odpiramo vrata in z našim znanjem opolnomočimo druge. Tako tudi sami osebnostno rastemo.

Ko se srečuješ z ambicioznimi ljudmi v vaši okolici, se ti odpirajo novi pogledi. - Ajša Vodnik (AmCham)
Ples ob drogu

Živimo v svetu stereotipov in ples ob drogu zagotovo spada mednje. Ženske včasih pozabimo na ženskost v sebi in ples ob drogu jo zbudi, da jo lahko izžarevamo. V svojem tekmovanju z moškimi pozabljamo, da smo ženske in da moramo ženskost izražati. Ples ob drogu je težak, resen šport, ki nima prave povezave s tistim, na kar najprej pomislimo ob tej besedni zvezi. Je odlično sredstvo, da stopimo izven okvirjev in začnemo z nečim popolnoma novim. Nove stvari odpirajo nove poglede in so navadno zelo zabavne.

Pospeški Ajše Vodnik (AmCham): Delovati v skladu z vrednotami, knjiga: Placebo ste vi, platforma Young ples ob drogu.


VČLANI SE

Foto: Nejc Lasič

Povezane teme

No items found.

Drugi zapisi na temo

O NAS

Več kot

600

članov
Več kot

400

STROKOVNIH zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam