Ljudje se danes izobražujemo popolnoma drugače, kot smo to počeli pred nekaj tedni. Starši so postali učitelji, hkrati pa tudi sami iščejo nove, drugačne načine, kako nadgrajevati svoje znanje. Šole, univerze, združenja in drugi izobraževalci so morali prilagoditi svoje delovanje in vsebine karseda hitro preseliti v digitalni svet. O novi realnosti izobraževanja smo se v DMS intervjuju pogovarjali z Rokom Koželjem, direktorjem marketinga in razvoja v podjetju GEA College.
V tem obdobju pogovore z našimi sogovorniki začenjamo z zelo podobnim vprašanjem, kako trenutna situacija vpliva na vas in vaš način dela?

Nihče od nas ni bil prav zares pripravljen, da se nam lahko leta 2020 zgodi takšna situacija. Podjetja se prilagajajo oziroma prilagajamo različno, hitrost pa je odvisna predvsem od tega, koliko je bilo podjetje že prej digitalizirano oziroma koliko je bilo procesov, ki so se lahko izvajali na daljavo. V našem primeru je bil ključen odlok vlade, ki je s ponedeljkom, 16. marca, predvideval zaprtje vseh izobraževalnih ustanov. Na GEA College smo vse študije »preselili« v spletno obliko že v četrtek, 12. marca, saj veliko izrednih študijev poteka med vikendom, zato smo želeli z ukrepom pohiteti.

Kako so potekale te spremembe? Kar nekaj podjetij je imelo s procesi selitve v digitalno okolje precej težav …

Pravzaprav smo ugotovili, da smo se sposobni popolnoma digitalizirati in transformirati praktično znotraj 24 ur. To pa je seveda precej odvisno od prilagodljivosti ekipe, ki je odraz kulture podjetja in načina vodenja. Naše podjetje tudi v času spremenjenega načina delovanja ne odstopa od temeljnih načel. Na prvem mestu so naši zaposleni, takoj za njimi pa naši uporabniki. Če želiš biti usmerjen v uporabnika, potem potrebuješ zavzete in predane zaposlene. Ne glede na situacijo, v kateri smo se znašli, moramo ohraniti nivo naših storitev in strankam ponuditi čim boljšo uporabniško izkušnjo. Tu je bila pomembna vloga vodij, ki s(m)o morali ekipe pripraviti na drugačen način dela. Izziv ni v tem, da delamo od doma saj smo se na to precej dobro in hitro privadili, morda je težava bolj v tem, da je celotna ekipa razdrobljena na več lokacij in nam vsem manjka skupnega druženja, izmenjave informacij in te delovne energije, ki jo imamo v pisarni. 

Ugotovili, da smo se sposobni popolnoma digitalizirati in transformirati praktično znotraj 24 ur. - Rok Koželj (GEA College)
Kaj so vaša opažanja, kaj se dogaja z ekipo v času dela od doma? Kako poteka razdelitev in izpolnjevanje nalog?

Mislim, da se je večini ljudi v naši branži v tem obdobju nekoliko podaljšal delavnik. Dela, k sreči, ni nič manj. Po prvem tednu smo začeli govoriti o pomembnosti tega, da vsak zase ve, kdaj se ustaviti in kako se organizirati, da ne bomo v času dela od doma pregoreli. Zame je nova ugotovitev, da je doma delu morda še težje postaviti mejo. Dejstvo je, da so se naši urniki postavili na glavo. Že banalna stvar, kot je čas za kosilo, za katerega se je v ustaljenem ritmu pisarniškega dela natančno vedelo, kdaj približno bo nekdo od ekipe šel na "pavzo", je zdaj precej spremenjen. Prvi teden je bil bolj kaotičen, nato pa vsak dan boljši. Vseskozi pa z veliko humorja in razumevanja lažje premagujemo vse dnevne izzive. Vsi smo verjetno naredili še en korak naprej z vidika upravljanja našega časa. So pa pri delu od doma tudi pozitivne stvari. Nekateri sodelavci prav nič ne pogrešajo vožnje v službo in nazaj. Pravijo, da je prihranek časa dragocen.

"Zame je nova ugotovitev, da je doma delu morda še težje postaviti mejo," izpostavlja Rok Koželj (GEA College).
Katera digitalna orodja uporabljate za vsakodnevno komunikacijo znotraj ekipe?

Naš dan se začne tako, da že na vse zgodaj zjutraj začnemo s pozdravi in slikami v Viber skupini, ki jo imamo skupaj vsi zaposleni. Potem nadaljujemo s sporočili v skupinah ožjih ekip. Vsakodnevna spremljava zajtrka so elektronska sporočila in sprehajanje po koledarju, potem pa sledi serija Zoom in Webex klicev. Ti klici so lahko tako bolj uradni kot tudi neformalni, kot je denimo naš »OFFice coffee«. Za vodje ekip je zelo priročno orodje tudi Asana, kjer spremljamo, v kateri fazi se nahajajo projekti in kakšne naloge imajo člani ekipe ter koliko so zasedeni. Ko sestankujemo v večjih skupinah, se zgodi tudi kakšna zabavna situacija, da prepletemo različna orodja in se gledamo na Zoomu ter pogovarjamo na Vibru ali WhatsAppu, včasih se pogovarjamo med kuhanjem, med telovadbo, vsak dan imamo daljše lase ... Skratka smo inovativni in res občudujem svoje sodelavce, še posebej tiste z majhnimi otroki, da ohranjajo visoko raven efektivnosti. 

Res občudujem svoje sodelavce, še posebej tiste z majhnimi otroki, da ohranjajo visoko raven efektivnosti. - Rok Koželj (GEA College)
Kakšna je vloga marketinga v tem obdobju?

V marketinški ekipi smo upravičeno pričakovali, da se bo povečal obseg dela na naših komunikacijskih kanalih. Na to se je bilo potrebno odzvati, kar pomeni, da ustvarjamo še več vsebin, ki pomagajo ljudem prebroditi te čase. V resnici smo v tem obdobju nekoliko manj prodajno naravnani, pripravljamo pa res ogromno izobraževalnih vsebin v različnih oblikah - blogih, e-knjigah, člankih in vsakodnevnih webinarjih. To je potrebno pripraviti, oglaševati, moderirati, analizirati rezultate in zbrati mnenja o zadovoljstvu. V tem obdobju se je naš prodajni lijak precej spremenil. Leade skušamo držati dovolj ogrete, da se morda sami premaknejo tudi do nakupa, sicer pa to ni čas, ko jih k temu pretirano intenzivno nagovarjamo. Naša naloga je, da z vsebinami skrbimo za njihovo dobro počutje in da se ne počutijo “napadeni”. Nekoliko smo prevetrili tudi proračune, oglaševanje na določenih digitalnih kanalih je v tem obdobju bolj ugodno, oziroma so konverzije boljše. Verjetno pa vsi intenzivno razmišljamo tudi o obdobju po umiritvi situacije in začetku nove realnosti, za katero ne vemo povsem, kakšna bo. Kakšna bo takrat gospodarska situacija, kako bodo delovali trgi, kaj bodo uporabniki želeli in koliko sredstev bodo želeli nameniti za določene storitve oziroma produkte ter koliko sredstev bodo sploh imeli na voljo.

Lahko razkrijete kakšen konkreten primer marketinške aktivnosti, ki jo izvajate v tem času?

Kot sem omenil že prej, smo tudi mi ponudili serijo brezplačnih webinarjev, ki jih je, nekoliko v šali, na trgu verjetno več kot poslušalcev. Vseeno pa trženjsko-prodajnih aktivnosti nismo ustavili. Skušamo jih le prilagoditi trenutni situaciji. Pri študijskih programih je smiselno izpostaviti, da je glavna sezona vpisov na izredne študije v poznem poletnem oziroma jesenskem času. Tudi večina "SQL-ov" se ustvari v tistem času. Trenutni čas je torej namenjen ustvarjanju prepoznavnosti, grajenju zaupanja v znamko. »Timing« je za nas (če se je že moralo to zgoditi) sedaj relativno ugoden, saj upamo, da bo situacija do jeseni že bolj vzpodbudna.

Smo pa zaznali upad povpraševanja za nekatere druge izobraževalne programe, ki jih sicer izvajamo v predavalnicah. Odločili smo se, da tudi v teh časih ostanemo drzni in na trg ponudimo spletne izvedbe določenih izobraževanj ter preverimo odziv trga. V teh dneh že ponujamo spletno izobraževanje "Strokovnjak digitalnega marketinga" za pridobitev mednarodnega certifikata in tudi usposabljanje za pridobitev licence za nepremičninskega posrednika. Programa smo v celoti vzpostavili online, v znak solidarnosti v mesecu aprilu ponudili znatno nižje cene. Potrebno je preizkušati in poizkušati, iskati priložnosti ter se prilagajati razmeram. Veseli smo, da so prvi odzivi pozitivni. Dejstvo pa je, da smo v tem trenutku vsi nekoliko bolj previdni, tako ponudniki kot tudi uporabniki.

"Potrebno je preizkušati in poizkušati, iskati priložnosti ter se prilagajati razmeram," v tem času svetuje Rok Koželj (GEA College).
Kako se bo v prihodnosti spremenilo izobraževanje? Je to sploh mogoče napovedati oziroma pripraviti določene scenarije za čas po koronavirusu?

Če govoriva o formalnem izobraževanju morava izpostaviti, da smo bili izobraževalci, šole in fakultete precej različno pripravljeni na izvedbo spletnih izobraževanj. Določeni smo izobraževanja na daljavo ponujali že prej in za nas je bila prilagoditev lažja. Za druge pa je predstavljala ali še predstavlja resen izziv. Manj kot pri višješolskem in visokošolskem izobraževanju to opažamo pri srednješolskem in osnovnošolskem izobraževanju, kjer so tudi učenci mlajši, manj digitalno pismeni, sistemi pa manj prilagojeni. Na GEA College smo že pred situacijo COVID-19 imeli možnost izvedbe večine izobraževanj v digitalni obliki, zato je bil ta prehod relativno enostaven. Poznali smo sisteme, aplikacije, ki jih uporabljamo, zato je bil izziv predvsem logističen, kako zagotoviti dovolj administrativne podpore in pomoči, ki je potrebna zlasti ob prvem stiku študentov in predavateljev s spletno izkušnjo predavanj. Določeni izzivi se pojavljajo tudi zaradi preobremenitve nekaterih digitalnih kanalov, ki jih je kar naenkrat “napadlo” ogromno število uporabnikov. Vseeno moram pohvaliti odzivnost tudi večjih, bolj klasičnih in konzervativnih izobraževalnih sistemov in univerz, ki so se kar hitro prilagodile na razmere in uspele svoje študijske procese preseliti v digitalno okolje. To je bila verjetno za marsikoga logistična in sistemska nočna mora.

Kako se s spremenjenim načinom izobraževanja spreminjajo uporabniki, torej učenci, študenti?

Seveda ne smemo pozabiti, za koga pravzaprav vse skupaj počnemo. To so naši študentje, naši uporabniki. In naša naloga je, da je njihov študij čim bolj nemoten. Vedno, ko se odločaš za tako velike spremembe, se moraš vprašati, kako se bodo na to odzvali tvoji uporabniki. Nivo kakovosti storitve ne sme pasti, sploh ker so uporabniki študij plačali in zato kakovost ne sme biti vprašljiva. V našem primeru nenehno komuniciramo s študenti in poizvedujemo, kaj jim ustreza, kaj so dobre prakse ter kaj moramo spremeniti. Ugotavljamo, da študenti zelo dobro sprejemajo nov način izobraževanja, pomagajo nam s pobudami in mnenji. Opažamo tudi, da ni velikega upada glede udeležbe na predavanjih.

Tako šole kot študentje se bodo odslej zavedali, da je tudi digitalno izobraževanje izvedljivo in da ne pomeni nujno slabše kvalitete. Seveda pa je potrebno vsaj delno prilagoditi način podajanja znanja in pedagoški proces ustrezno združiti s tehnologijo. Slednjo moramo jemati kot našo zaveznico, ki nam omogoča številne možnosti in priložnosti, le izkoristiti jih moramo. Trg spletnih izobraževanj bo zagotovo postal še bolj privlačen, toda predavanje v živo ima še vedno svojo moč. Osebni stik, delo znotraj skupin, diskusija in pretok energij je dodana vrednost fizičnih izobraževanj, zato bodo tista najboljša izobraževanja tudi v prihodnosti zadržala to obliko.

Osebni stik, delo znotraj skupin, diskusija in pretok energij je dodana vrednost fizičnih izobraževanj, zato bodo tista najboljša izobraževanja tudi v prihodnosti zadržala to obliko. - Rok Koželj (GEA College)
Se bodo študenti po umiritvi situacije ujeli v udobje izobraževanja od doma in tudi v prihodnosti zahtevali še več izobraževanj “na daljavo”? 

Do sedaj smo se verjetno že vsi naučili, da moramo poslušati naše uporabnike in se prilagajati njihovim željam, sicer hitro postanemo nerelevantni in pozabljeni. Mnogi študentje so zagotovo spoznali novo alternativo v izobraževanju, hkrati pa smo tudi marsikatero šolo oziroma univerzo na nek način “prisilili”, da se je modernizirala. To je tudi opomnik, da moramo kot družba še več vlagati v digitalna znanja in jih prenašati tudi na najmlajše. To, da znamo uporabljati pet aplikacij in družbenih omrežij na pametnih telefonih, ni digitalizacija oziroma digitalna pismenost in Slovenija na tem področju ni ravno v svetovnem vrhu. Osebno verjamem v kombinirani način izobraževanja v prihodnje. To pomeni, da je del predavanj in aktivnosti povsem digitaliziran in poteka na daljavo, del pa se vseeno izvede v manjših ekipah. Izobraževanja bodo postala bolj interdisciplinarna, dinamična in posledično tudi zanimiva.

Kaj se bo zgodilo s študijskimi koledarji? V kolikšni meri bodo izobraževalne ustanove po vašem mnenju uspele izpeljati izobraževalne programe v načrtovanem roku?

Trenutna situacija je prinesla določen strah, da se bo v tem obdobju znižala kakovost izobraževalnih programov in da se bo podaljšal njihov čas izvedbe. Pri nas smo se temu temeljito prilagodili, želimo si namreč, da študijski koledar ne bi doživljal velikih sprememb. V ta namen v digitalno okolje nismo prenesli le predavanj in izobraževanj, ampak tudi izpite. To seveda pomeni nekaj več dela, tudi implementacijo dodatne programske opreme. Pri ustnih izpitih ni večjih težav, pisni pa so večji izziv. Tehnologija omogoča vzpostavitev podobnih pogojev, kot so v predavalnici. Študent naloži program, ki blokira vse ostale programe na računalniku, razen aplikacije za reševanje izpita, ves čas se snema s spletno kamero, je časovno bolj omejen kot v predavalnici, izpit se piše v majhnih skupinah študentov, za nadzor skrbi več administratorjev. Za nas to pomeni več dela, a vse to počnemo zato, ker verjamemo, da je to dobro za naše študente. Ponovno, večji izziv imajo verjetno srednje in osnovne šole. Fakultete in višje šole pa smo po mojem mnenju sposobne implementirati rešitve, ki bodo omogočile, da se programi zaključijo v načrtovanih rokih.

Intenzivno delamo na tem, da študijski koledar ne bi doživljal večjih sprememb. - Rok Koželj (GEA College)

VČLANI SE

Povezane teme

Drugi zapisi na temo

O NAS

Več kot

600

članov
Več kot

400

STROKOVNIH zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam