Branje zapisa vam bo vzelo 6 minut.

Vsaj enkrat na mesec spletni nakup opravi približno 650.000 Slovencev. Ker na področju trendov Slovenija običajno sledi Nemčiji, je pričakovati, da bo število spletnih nakupovalcev v Sloveniji v prihodnjih letih še nekoliko naraslo.

Od leta 2013 do 2021 se je delež tistih, ki spletne nakupe opravljajo enkrat na mesec ali pogosteje, povečal iz 19 % na 45 %. Skorajda vsak uporabnik interneta v Sloveniji že ima izkušnjo s spletnim nakupovanjem, zato je v prihodnje pričakovati predvsem večjo pogostost nakupov, je pokazala raziskava Shopper's Mind 2021 (v izvedbi konzorcija partnerjev Valicon, iPROM in Ceneje.si).

19 % na 45 % - rast deleža uporabnikov spleta od leta 2013 do 2021, ki spletne nakupe opravijo enkrat na mesec ali pogosteje.

Med najbolj rednimi spletnimi nakupovalci so pripadniki generacij Y (26 do 41 let) in X (42 do 62 let). Za prve velja, da je težko pridobiti njihovo pozornost ter nato ohraniti njihovo zvestobo, v digitalnem svetu se zelo dobro znajdejo, so nadpovprečno izobraženi, v prihodnjih letih pa bodo gonilna sila spletne trgovine. Pripadniki generacije X so zelo aktivni, imajo nadpovprečne prihodke in v okviru spletnega nakupovanja trošijo več od ostalih skupin.

Pomemben del spletnega nakupovanja so tudi pripadniki generacije Z (15 do 25 let), ki pa jih raziskava Shopper's Mind ne zajame v celoti. Ta generacija še ni povsem odrasla, njihove nakupne navade so pogojene z njihovimi potrebami, ki so nekoliko manjše, saj še nimajo veliko življenjskih obveznosti, zato je temu prilagojena tudi potrošnja.

V povprečju je 48 % uporabnikov interneta lani redno intenzivno nakupovalo prek spleta. Še 25 % jih je nakupovalo redno.

Epidemija je zagotovo vplivala na porast spletnega nakupovanja, a je po besedah Matjaža Robinšaka (Valicon) najverjetneje zgolj pospešila procese. Se je pa izboljšala dostava, ki je med epidemijo postala hitrejša. Razlog gre morda iskati tudi v tem, da je bilo v lanskem letu nekoliko več nakupovanja v domačih spletnih trgovinah v primerjavi s tistimi iz tujine. V lanskem letu je bilo namreč le 16 % nakupov opravljenih v tujih spletnih trgovinah, a se ta trend najverjetneje ne bo obdržal.

Spletno nakupovanje se je iz priložnostne prelevilo v redno aktivnost

»Če je za spletno nakupovanje svoj čas veljalo, da gre za priložnostno zadevo, se je v zadnjem času spremenilo v koncept zvestobe, kar pomeni, da bo moral vsak trgovec razmišljati, kako bo ohranjal to zvestobo svojih kupcev. Dobre rezultate bodo namreč imeli tisti, ki bodo znali potrošnike privabiti nazaj,« je še dejal Matjaž Robinšak.

Prihod novih igralcev na trg je spremenil strukturo kategorij spletnega nakupovanja. Na prvo mesto po številu opravljenih nakupov je tako skočilo nakupovanje v kategoriji moda (oblačila in obutev), elektronika pa še vedno ostaja na prvem mestu po deležu vrednosti nakupov. Vrednosti posameznih nakupov so najvišje v kategoriji dom in vrt. Da so se potrošniki v veliki meri navadili na naročanje oblačil in obutve prek spleta, je potrdil tudi David Čreslovnik (Ceneje.si), zato vidi priložnost za dostavne službe, ki bi lahko svoje storitve uporabnikom naredile še privlačnejše.

- 28 % spletnih nakupov je bilo v 2021 opravljenih v kategoriji moda.
- 23 % vrednosti nakupov je bilo v 2021 opravljenih v kategoriji elektronika (leto prej 35 %).
- 154 EUR je znašala povprečna vrednost posameznega nakupa v kategoriji dom in vrt. Na drugem mestu je s 133 EUR šport, na tretjem s 120 EUR elektronika.

Največ nakupov oblačil in obutve opravijo pripadniki generacije Z, v kategoriji elektronike največji delež še vedno predstavlja generacija X, saj je znotraj te skupine še veliko delovno aktivnih, ki so se v zadnjem letu, dveh dodatno elektronsko opremili, kupujejo pa tudi elektroniko za dom. Po nakupovanju hrane in pijače so posegale vse tri skupine.

Prav v nakupovanju hrane in pijače Matjaž Robinšak v prihodnjih letih vidi velik potencial. Čeprav iz raziskave teh nakupov ni moč zaznati v velikem obsegu, pa iz drugih raziskav vedo, da je bila rast prodaje visoka. Zato meni, da se bo v prihodnjih letih še bolj uveljavila.

Pametni telefon glavni »spletni nakupovalec«

Še vedno velja, da svojo nakupno odločitev potrošniki preverijo še pri enem ali dveh drugih virih, kar je navada, ki so jo potrošniki ohranili še iz prejšnje krize. Se je pa v ospredje prebil pametni mobilni telefon kot naprava, na kateri se v največji meri zaključi nakup, je povedal Leon Brenčič (iPROM). Spletne trgovine se morajo, če se že niso, tako nujno prilagoditi razvoju. Najprimernejša oblika je aplikacija za spletno nakupovanje, če te nimajo, pa vsaj zaslon, ki je prilagojen uporabi na mobilnih telefonih.

Da je večina nakupov opravljenih prek mobilnega telefona, je poudaril tudi David Čreslovnik, a ob tem opozoril, da to za spletne trgovce za zdaj ni dober podatek, saj:

• so povprečne vrednosti teh nakupov nižje,
• večja je verjetnost, da uporabniki ne dokončajo nakupa,
• nižja je konverzija na nakup,
• višja je stopnja odbojnosti.

Ker so se transportni in proizvodni stroški ter cene oglaševanja v zadnjem času zelo povišali, bo izhodiščna cena višja, kar pomeni tudi manj impulzivnih nakupov. Spletne trgovine bodo tako morale najti načine, kako dvigniti življenjsko vrednost uporabnikov, kako dvigniti povprečno vrednost nakupa.

Trajnostna naravnanost na zahodu že vpliva na nakupne odločitve

Dobro je treba poznati tudi pričakovanja kupcev do spletnih trgovcev. Trajnostna naravnanost je eno od teh področji. Trendi v zahodni Evropi kažejo, da je to tisto, kar bi lahko pretehtalo pri odločitvi za nakup določene blagovne znamke, pa naj bo to reciklirana embalaža, dostava z okolju prijaznim prevozom ali izdelek, ki ga je v večji meri mogoče popraviti. Ključno vprašanje za Slovenijo je tako, koliko je za časom. Včasih je veljalo, da dve leti za Nemčijo, danes pa tega zamika na nekaterih področjih sploh ni več.

Za spletne trgovine v prihodnje David Čreslovnik napoveduje, da ne bodo smele biti odvisne le od enega kanala (npr. Googla), spletni trgovci bodo morali biti aktivni na primerjalnikih cen, na spletnih tržnicah, vstopali bodo v spletna omrežja in iskali specializirane kanale. Uporabniki bodo namreč vedno bolj zahtevni in uporabniška izkušnja bo morala biti čim bolj gladka in neodvisna od naprave, ki jo uporabljajo.

Za prihodnost Leon Brenčič napoveduje pet trendov na področju spletnega nakupovanja:

1. Personalizacija: da bi bili kar najbolj uspešni pri privabljanju uporabnikove pozornosti, je danes, ko uporabnik deluje premišljeno, raziskuje in se v večini primerov ne odloča impulzivno, potrebna personalizacija pri nagovarjanju, ob pravem času na pravem mestu in s pravim sporočilo
2. Večkanalno komuniciranje: potrošniki so vsepovezani, dosegljivi kjer koli in kadar koli, zato je nujna usklajenost komuniciranja na vseh napravah in na vseh točkah stika, ki so prilagojene nakupni poti. Vsaka digitalna točka stika s potrošnikom je danes priložnost za konverzijo.
3. »Social commerce«: ne gre zgolj za prodajo prek družbenih omrežji, pač pa se blagovne znamke zavedajo, da morajo zgraditi svoje lastne vsebinske platforme. Kljub temu Facebook in Instagram ostajata pomembna v procesu spletnega nakupovanja, saj uporabniki tam preživijo veliko časa in imata dober doseg.
4. Kreativnost in avtomatizacija: čas prevlade klasičnih pasic je mimo, oglasni formati so bolj napredni, opaznejši in omogočajo tudi interaktivnost ter vključenost. Oglaševalcem svetuje tudi uporabo tehnoloških rešitev (na primer iPROM Spider ads), ki omogočajo avtomatizirano izgradnjo oglasnih kreativ.
5. Lastni podatki: bolj kot poznamo uporabnika, bolj kakovostno ga lahko nagovorimo in tako vplivamo na uspešnost oglaševalskih akcij in prodajo. Z zavedanjem pomembnosti lastnih podatkov,  ki jih hranimo v  zasebnih podatkovnih silosih (na primer iPROM Private DMP) in jih ne delimo s tekmeci, ohranjamo konkurenčna prednost. V prihodnje bodo uspešne tiste blagovne znamke, ki bodo lahko zagotovile spoštovanje zasebnosti uporabnikov in s tem upravičile zaupanje.

Statistike – vir: raziskava Shopper's Mind  2021 (Valicon, iPROM, Ceneje.si)