Kreativnost je po besedah Maje Burja (Luna \TBWA) veščina, ki se jo je mogoče naučiti. »Da postanemo dobri kreativci, moramo vaditi kreativno razmišljanje,« je dodala in ponudila pet tehnik lateralnega razmišljanja. To je razmišljanje, pri katerem v prvi fazi iščemo več različnih, alternativnih rešitev, kjer izzivamo obstoječe predpostavke.

1. Možgansko viharjenje ali brainstorming, kjer se je potrebno držati pravil: ne kritiziraj, ne debatiraj o izvedbi, vse ideje so enakovredne, zapisuj vse ideje, kvantiteta je bolj pomembna od kvalitete, ni neumnih idej, samo brez panike.

2. Vrtiljak ali round robin: delamo v tišini in na prazen list papirja napišemo svojo idejo. List podamo naprej, na tistega, ki smo ga prejeli, pa na podlagi ideje pred nami napišemo novo idejo.

3. Alternative: idejo razdelimo na manjše dele in za vsakega od teh delov poiščemo alternativne možnosti, ali je lahko tudi kako drugače.

4. Naključni dražljaj ali random input: izberemo naključno besedo iz revije, knjige in s pomočjo asociacij na to besedo iščemo rešitve za naš problem.

5. 101 ideja: v kratkem času poskušamo dobiti čim več idej – določimo čas in št. idej.

V drugi fazi ideje ovrednotimo in izberemo najbolj primerno.

Priporočilo Maje Burja
Knjiga: Lateral thinking – Edward De Bono

Kaj zgodbo naredi zanimivo?

Eden od dobrih preizkusov, če bo zgodba dovolj zanimiva za pripovedovanje, je po besedah Mateja Praprotnika (Radio Slovenija) fokusni stavek. »Če lahko o zgodbi sestavite fokusni stavek, potem je to že zelo dober začetek,« je dejal.

Fokusni stavek: Nekdo počne nekaj, ker ________ (motivacija za početje), ampak ________ (ovira, ki jo mora premagati).

Seveda obstajajo tudi zgodbe, za katere fokusnega stavka ni mogoče sestaviti, a v obeh primerih po besedah Mateja Praprotnika potrebujete nekaj, zaradi česar bo zgodbo vredno povedati naprej. Pri pripovedovanju je tako treba razmišljati tudi o strukturi zgodbe. Najzanimivejše praviloma povemo na koncu, skozi celotno zgodbo pa spuščamo t. i. vabe, ki pritegnejo in ohranjajo pozornost ter tudi namigujejo na zanimivo nadaljevanje.

Pri tem ne gre pozabiti na razliko med témo in zgodbo. Téma je zgolj pripovedovanje o nečem. Zgodba pa je zanimiva, je še dodal Matej Praprotnik.

Priporočila Mateja Praprotnika
Podcasta: RadioLab in Sound School Podcast
Knjigi: Radio - An illustrated guide in Out on the wire - The storytelling secrets of the new masters of radio – Jessica Abel

Enako vsebino lahko uporabimo na več različnih načinov

V Zavarovalnici Triglav skrbniki portala Vse bo v redu pod vodstvom Inge Batur skupaj s sodelavci ustvarjajo številne vsebine za svoje uporabnike. Začeli so kot majhen del podjetja, sčasoma pa so tudi druge zaposlene v zavarovalnici prepričali, zakaj so vsebine, ki jih pripravljajo, koristne. Točka preloma je bila po besedah Inge Batur, ko so jih drugi zaposleni prosili za pomoč pri pripravi različnih dopisov, saj vsebine, ki jih pripravljajo za portal Vse bo v redu, odlikuje jasnost, razumljivost, fokus, preprostost.

Pišejo članke, iz več člankov podobne teme ustvarijo poglobljeno branje ali priročnik, iz člankov lahko sestavijo različne sezname in teste. Lahko je tudi obratno in so testi izhodišče za članke, če ugotovijo, da imajo uporabniki o določeni temi manj znanja. Pri objavah si pomagajo z letnim načrtom, kvartalnim in mesečnim uredniškim koledarjem ter tedenskim koledarjem s pripravljenimi objavami.

»Iščemo nekaj vmes, med tistim, kar bi ljudje radi izvedeli in tistim, kar bi mi radi sporočili,« je zaključila Inga Batur.