Tomaž Arh je po izobrazbi psiholog, a je že ob sprejemanju odločitve za študij vedel, da želi delati v marketingu in mu bo znanje psihologije pri tem v veliko pomoč. Z njim smo govorili o tem, kakšnekompetence mora imeti sodoben marketingaš pa tudi o etičnih mejah uporabe psihologije v marketingu in njegovih nasvetih za uspeh v marketinški industriji.
Zelo načrtovani. Že kot študent sem vedel, kaj želim delati in sem načrtno iskal podjetja, ki bi mi takšno delo omogočala. To se je tudi zgodilo, saj sem dobil prvo zaposlitev v podjetju GRAL Marketing, za katerega sem prej že nekaj let delal kot študent.
Na študij psihologije sem se vpisal, ker je bila moja želja delati v marketingu. Poznavanje zakonitosti psihologije pa pri tem zelo koristi. V skladu s tem sem že v prvih študentskih letih poiskal delo na STUDIU MARKETING. Tam sem začel sodelovati z Janezom Damjanom, zato me je kasnejša pot odpeljala v vode tržnega raziskovanja in svetovanja. Če bi se še enkrat odločal, bi izbral enako pot.
Življenje je lepo in marketing je sestavni del našega življenja. Vse kar naredimo, zasebno ali poslovno, je marketing. Kako smo oblečeni, s kom se družimo, kako osvajamo svojega partnerja, kakšno ime smo dali otrokom, se v službi tikamo ali vikamo, kakšen proizvod oziroma storitev imamo, kako smo jo cenovno pozicionirali, na kakšen način se pogovarjamo za višjo plačo... Na osnovi vsega tega je edino kar lahko rečem to, da imam z marketingom lepe izkušnje.
Ni izziv, kako pridobiti teoretično marketinško znanje, izziv je, kako to pretopiti v profitabilen rezultat. Če gledaš na marketing celovito, potem to pomeni, da moraš imeti, poleg teoretičnih osnov, tudi široko polje izkušenj z različnih poslovnih področij: nabava, proizvodnja / storitev, prodaja, marketing , finance in HR. K temu je potrebno dodati še kompetence komuniciranja, vodenja, timskega dela ... in vse to zgraditi okoli potrošnika.
Če gledaš na marketing celovito, potem to pomeni, da moraš imeti, poleg teoretičnih osnov, tudi široko polje izkušenj z različnih poslovnih področij: nabava, proizvodnja / storitev, prodaja, marketing , finance in HR. K temu je potrebno dodati še kompetence komuniciranja, vodenja, timskega dela ... in vse to zgraditi okoli potrošnika.
Higieniki so razumevanje marketinga ter poznanje marketinških orodij in tehnik, higienik je tudi multidisciplinarnost delovnih izkušenj (marketing, prodaja ...). Od tu naprej sem najbolj pozoren na energijo, inovativnost in proaktivnost, začinjeno z veliko mero odgovornosti.
Vsako orodje, ki marketingašem pomaga povezati potrošnika in njegovo dojemanje izdelka/storitve, je dobrodošlo. Na ta način se lažje, učinkoviteje in ceneje pride do tistega, kar je bistvo marketinga: zadovoljevati potrebe potrošnikov.
Ne to ni »the next big thing«. Je le še eno marketinško orodje, ki pomaga marketingašem narediti manj napak. Poenostavljeno, če je bil nekoč za dober rezultat potreben nadpovprečen marketingaš, lahko v začetnih fazah uvajanja novega orodja, dober rezultat doseže tudi povprečen marketingaš. Vendar samo v začetnih fazah uvajanja. Ko bodo to orodje uporabljali vsi, bodo zopet prišli na plan nadpovprečni. Seveda, do začetnih faz uvajanja nekega novega marketinškega orodja.
Meja je določena z normami vsake posamezne družbe oz. z normami vsakega posameznika. Tisto, kar je etično zame, ni nujno etično za mojega kolega. Meja med aktivnostmi, katerih cilj je zadovoljevanje potrošnikovih potreb in med aktivnostmi, katerih cilj je manipuliranje s potrošnikovimi potrebami, je zelo ohlapna. Ko z aktivnostmi delaš v smeri izboljšanja kvalitete posameznikovega življenja na način, da ima od tega korist tudi družba sama in seveda podjetje, za katerega delaš, etično mejo zelo težko prestopiš.
Ko z aktivnostmi delaš v smeri izboljšanja kvalitete posameznikovega življenja na način, da ima od tega korist tudi družba sama in seveda podjetje, za katerega delaš, etično mejo zelo težko prestopiš.
Stalnosti ni. Evolucija je realnost ne samo v razvoju živih bitij, temveč tudi v poslovnem svetu. Kdor se ne prilagodi, izumre. Moje današnje delo se zelo razlikuje od dela v preteklosti. Cilj je sicer še vedno isti - dati potrošniku tisto kar želi in to na način, profitabilen za podjetje – vendar pa so poti do tega sedaj že zelo drugačne. Spreminjajo se potrošniki, spreminjajo se marketinška orodja, spreminjajo se kanali komunikacije, spreminjajo se distribucijski kanali, spreminja se podjetje samo. Znanje se pridobi, veščine se nauči. Vse v preteklosti pridobljeno in naučeno je potrebno ves čas obnavljati, obenem pa stremeti k vsemu novemu. K novemu znanju, k novim veščinam, ki so skladne z novo realnostjo. Tisto, kar naredi marketingaša konkurenčnega, je razumevanje tega znanja in uporaba veščin. Na svet, na potrošnika, na svoj proizvod ali storitev, mora gledati celostno. Danes mora razumeti potrošnikovo potrebo in predvideti, kaj mora narediti, da jo bo s svojim izdelkom/storitvijo zadovoljeval tudi v prihodnosti. In to mora delati ves čas.
Marketingaš mora danes razumeti potrošnikovo potrebo in predvideti, kaj mora narediti, da jo bo s svojim izdelkom/storitvijo zadovoljeval tudi v prihodnosti. In to mora delati ves čas.
Motivira me rast. Rast znamke, rast otrok, rast prodaje, rast sodelavcev, rast družine, rast podjetja, rast družbe ... Pohvala mi je, ko vidim zadovoljstvo ob doseženi rasti. V službi, doma ali v družbi.
Recepta za to nimam. Gre za pogled na življenje, ki ga imaš ali pa ne. Ne verjamem, da se da to, s pomočjo literature, spremeniti v veščino.