Rezultati raziskave Zlata nit, v katero so vključena najboljša slovenska podjetja, so pokazali, da je zavzetost zaposlenih ključni element notranjega marketinga in njegovega vpliva na zunanjo tržno uspešnost. A kaj zavzetost zaposlenih sploh je in kako jo v podjetju doseči? Več o tem v intervjuju pojasnjuje dr. Matevž Rašković (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani).
Zame je zavzetost stanje duha (mindset), način razmišljanja in način dojemanja stvari. Ena od pomembnih komponent zavzetosti je sicer tudi vedenje, ampak zame je zavzetost predvsem mindset; ali vidiš stvari kot problem ali kot izziv, da daš maksimalno od sebe in da si pripravljen na delovnem mestu narediti več, kot je potrebno.
Zame je zavzetost predvsem mindset; ali vidiš stvari kot problem ali kot izziv, da daš maksimalno od sebe in da si pripravljen na delovnem mestu narediti več, kot je potrebno.
Raziskava Zlata nit meri šest dimenzij notranjih odnosov, poleg tega pa še zavzetost, ki smo jo začeli meriti leta 2012. Izkazalo se je, da je dimenzija, kjer je največja razlika med najboljšimi zaposlovalci, ravno osebnostna rast in razvoj. In podjetja, ki so tržni vodje oziroma nadpovprečno uspešna (govorimo o vzorcu podjetij, ki so že tako ali tako uspešna), imajo okrepljeno osebno rast in razvoj, to pa je močno povezano tudi z zavzetostjo. Tako da je zavzetost v bistvu kot neka odskočna deska, osebna rast in razvoj pa sta nujen pogoj za to odskočno desko.
Gre za dva potrebna elementa. Z vidika posameznega zaposlenega gre za to, da ima občutek, da se lahko spreminja, da ima občutek, da lahko poizkuša nove stvari, da je opolnomočen. Z vidika vodstva pa se mi zdi ključno dati ljudem možnost, jih opolnomočiti, predvsem pa mora potekati komunikacija.
Vsi. Vprašanje pa je, ali gre za podjetje, v katerem se šele začenjajo zavedati tega vidika in šele uvajajo ta koncept, ali pa je to podjetje, kjer je to že modus operandi. V vsakem primeru so za zavzetost odgovorni vsi in se morajo zavedati, da skupaj ustvarjajo to klimo. Zavzetost je nekaj, kar je nalezljivo. Z vidika managementa se mi zdi ključno, da vodstvo razume, kdo so t. i. fiery advocates oz. vlečni konji v podjetju, tisti, ki bodo potegnili celotno skupino naprej, nato pa mora vodstvo znati te ljudi ustrezno razporediti. Vsi zaposleni na vseh nivojih, od vratarja do snažilke do marketinškega direktorja se morajo zavedati tega, da če preživijo vsak dan po deset ur na delovnem mestu, je dobro, da so na tem delovnem mestu veseli, da se osebno razvijajo in rastejo in da je to neko stanje duha, s katerim pristopijo do svojega dela.
Notranji cilji morajo biti del marketinških ciljev. Sploh ne bi govoril o tem, da jih je potrebno uskladiti, trženje se začne v podjetju. Zaposleni so prvi kupec, notranji cilji so prva linija za marketinške cilje.
Zaposleni so prvi kupec, notranji cilji so prva linija za marketinške cilje.
Vsi zaposleni v podjetju se morajo zavedati, da ustvarjajo neko vrednost, da je pomembno, da jo delijo in se zavedajo pomena odnosov ter vloge odnosov pri ustvarjanju te vrednosti. In to je to, kar je marketing. Ne gre za to, da bi moral marketinški direktor ali vodstvo reči, da morajo biti od sedaj naprej vsi zaposleni tržniki – tak pristop od zgoraj navzdol bi lahko imel zelo negativne rezultate. Gre za zavedanje, da so začetek trga, prvi kupci v podjetju. To je prvi korak v tem procesu.
Zavzetost je zame sestavni element marketinga, tako da sploh ne bi ločeval marketinga od zavzetosti. To kažejo tudi rezultati raziskave Zlata nit, najboljši zaposlovalci imajo zavzete zaposlene in če želimo dolgoročno uspešnost, je to nekaj, k čemur morajo podjetja stremeti. Marketing so odnosi in osebno si ne predstavljam odnosov brez zavzetosti.
GRADIVA:
KLJUČNI POUDARKI