16. april je dan, ko bi morali Matevža Raškovića gostiti na DMS-jevem marketinškem zajtrku. Koronavirus je odnesel odličen dogodek in druženje članov DMS, ni pa odnesel pogovora s profesorjem mednarodnega poslovanja, ki dobri dve leti živi in dela na Novi Zelandiji. V slovensko marketinško skupnost Matevž prinaša izkušnje iz drugega dela sveta. Kako se Novozelandci spopadajo s trenutno situacijo? Kako koronavirus vpliva na novozelandsko gospodarstvo? Kaj se dogaja v Aziji, ki je močno povezana z Novo Zelandijo in kjer se stvari počasi umirjajo? Preverite v DMS-jevem intervjuju, ki je v razširjeni obliki na voljo kot zapis, ob koncu pa najdete celoten pogovor tudi v videoposnetku.
Začnimo pri državi, v kateri živite. Kakšna dežela je Nova Zelandija?

Za Novo Zelandijo se rad pošalim, da je nekakšna pacifiška Slovenija 2.0. Družbene razlike so relativno majhne, obe državi sta socialni državi. Tudi v mednarodnem ekonomskem smislu gre za tako imenovani majhni, odprti, izvozno usmerjeni gospodarstvi. Ljudje so zelo povezani z naravo, ukvarjajo se z različnimi športi, skupne so nam tudi nekatere kulturne posebnosti, kot je ta, da se vsi poznamo med seboj ter da gre za kulturi, kjer ni dobro, če človek "preveč izstopa iz povprečja". Je pa po drugi strani na Novi Zelandiji vse nekoliko postavljeno na glavo, Nova Zelandija denimo ravno vstopa v jesenski čas, božično-novoletni prazniki pa nastopijo ravno čez poletje. Živim in delam v Wellingtonu, najjužnejši prestolnici na svetu, ki jo je revija Lonely Planet hudomušno poimenovala "najbolj kulska mala prestolnica" na svetu. Po velikosti je dokaj podoben Ljubljani, le da je nekoliko bolj vetroven. Na Novi Zelandiji sem že več kot dve leti in delam kot predavatelj (ang. senior lecturer), kar je približno ekvivalentno izrednemu profesorju, na Viktorijini univerzi v Wellingtonu. Tam poučujem mednarodno poslovanje ter medkulturno komuniciranje in menedžment.

Kakšna je situacija na Novi Zelandiji v teh dneh, kako se soočate s koronavirusom? 

Mislim, da smo že vsi siti korone, ne samo v smislu, da moramo biti doma, ampak tudi obče. Pred tremi tedni smo na Novi Zelandiji razglasili izredne razmere ter zaustavili vse oblike javnega življenja. Vsi smo morali ostati doma. Po zadnjih podatkih se Nova Zelandija omenja kot primer države, ki je uspela izredno hitro in učinkovito zajeziti naraščanje pandemije koronavirusa. A tudi pri nas je je koronavirus poslala črna luknja, ki je povsem posrkala naše delo, življenje, poročanje. Kar se tiče dogajanja s koronavirusom, je Nova Zelandija nekaj tednov za Evropo, tako da smo bili tu živeči Evropejci na vse skupaj mogoče nekoliko bolje pripravljeni kot pa domačini. 

Tudi naNovi Zelandiji je v teh dneh vse v znamenju koronavirusa.
Trenutna situacija nas je vse ujela nepripravljene. Sicer smo brali novice iz Kitajske, a se Evropa dolgo časa ni resno zmenila za nekaj, kar se dogaja na drugem koncu sveta. Glede na to, da ste precej bliže Azije, kako ste vse skupaj spremljali pri vas?

Nova Zelandija je pacifiška država ter močno vpeta v kulturno-ekonomsko ter politično področja azijskega Pacifika. V tem pogledu je Kitajska zanjo izjemnega gospodarskega pomena. Na Novi Zelandiji so tudi številni kitajski študenti, čeprav veliko manj kot na primer v sosednji Avstraliji, kar se je v trenutnih razmerah izkazala kot strateška prednost. Glede na to, da prihajam z Balkana, sem bil mogoče nekoliko bolj psihično pripravljen na stanje "izrednih razmer", ki zahtevajo predvsem visoko stopnjo improvizacije ter hitro odzivnost. Novozelandci večinoma nimajo nikakršnih predhodnih zgodovinskih ali političnih izkušenj, ki bi jih pripravile na trenutno razmere. Niso bili niti denimo vajeni, da ima vlada posebna pooblastila. Niso vajeni stati v vrstah za trgovino ali pa da nismo mogli kupiti toaletnega papirja, kaj šele da bi država "zaprla mejo" ter omejila gibanje ljudi. S tega vidika se mi zdi, da smo bili migranti iz okolij z višjimi stopnjami zgodovinske, ekonomske ali politične turbulence vsaj nekoliko bolje psihično pripravljeni. Povprečni Novozelandec ali Novozelandka večinoma niti ne kuha doma, marsikdo med mlajšimi živi s sostanovalci, večina jih nima veliko prihrankov za "deževne dni". Povprečni Novozelandec ali Novozelandka živi v hiši z vrtom, vendar nimajo zelenjavnega vrtička kot na primer v Sloveniji. Življenje v stanovanju je prej izjema kot pravilo.

"Migranti iz okolij, kjer je bila v preteklosti ekonomska ali politična turbulenca, smo bili psihično na vse skupaj bolje pripravljeni," izkušnje iz drugega dela sveta zaupa dr. Matevž Rašković.
Kako se država spoprijema s pandemijo?

Nova Zelandija ima to srečo, da je zaradi otoške lege precej izolirana država. Najbližja soseda Avstralija je oddaljena okoli 2000 kilometrov. Vlada je relativno hitro omejila vstop v državo, večina primerov obolelih je tako še danes povezanih z mednarodnimi potovanji. Znotraj družbe se virus širi počasi, vlada pa natančno sledi izvoru vsakega novega primera. Ukrepi so zelo sistematični in celoviti, ki jih je novozelandska premierka Jacinda Ardern povzela s sloganom "go hard, go early" oziroma strogi preventivni ukrepi. Vlada je tako na primer že zgodaj močno omejila vstope v državo - že januarja so prepovedali vstop s Kitajske. Tujci so hitro morali avtomatično v izolacijo za 14 dni, kar je otežilo potovanja evropskih “backpackerjev”. Vlada je morala slednjim tudi zagroziti z deportacijo. Sistematičen je bil tudi pristop glede sledljivosti obolelih ljudi in tistih, ki so bili v potencialnem stiku s temi osebami. Velik poudarek je tudi na pristopu družbenega distanciranja, ki ga ljudje dosledno upoštevajo. Nova Zelandija je velika država, gostota poseljenosti pa je dokaj majhna, Novozelandci se tudi zelo dosledno držijo pravil. Ta kultura odgovornosti je zelo razvita, deloma kot posledica protestantske etike, hkrati pa so ljudje vzgojeni k upoštevanju navodil, saj je Nova Zelandija podvržena številnim naravnim silam, od potresov, ciklonov in tajfunov. Potem pa je tu še maorska kultura in etične vrednote, ki prav tako temeljijo na odgovornosti. Na primer koncepta manaakitanga (ljubezen, sočutje, gostoljubnost) in kaitiakitanga (skrbništvo). Maori imajo tudi zelo lep pregovor, ki ga pogosto slišimo te dni: He waka eke noa oziroma vsi smo na istem (skupaj v isti waki oz. kanuju).

Stavba novozelandskega parlamenta. Vlado vodi Jacinda Ardern, ki se proti koronavirusu bori s sloganom "go hard, go early".
Novozelandska premierka Jacinda Ardern je že v lanskem letu po tragičnem terorističnem napadu odreagirala zelo preudarno in tudi v tem času postaja kar nekakšen državni simbol boja proti koronavirusu. Kako njeno delovanje skrbi za miritev situacije na Novi Zelandiji?

Nova Zelandija je ravno na področju politične stabilnosti običajno uvrščena v sam globalni vrh. Politična kultura je tukaj res na zelo visokem nivoju. Na tem področju ima Nova Zelandija velike prednosti pred ostalimi in to je tudi glavni razlog, zakaj je Novi Zelandiji v tako kratkem času uspelo obrniti negativne trende v luči pandemije koronavirusa. Vlada se je v teh razmerah odlično odzvala, pa ne samo vlada, celotna novozelandska politika je pokazala visoko stopnjo zrelosti ter je znala v ključnem trenutku stopiti skupaj. Potrebno se je zavedati, da je letos volilno leto ter da je koronavirus prišel v času ostrega predvolilnega boja med liberalci in konzervativci. Tudi Jacinda Ardern je krvava pod kožo, tako da se dobro zaveda, da je prihodnost njene vlade v veliki meri odvisna od uspešnosti vlade v času trenutne krize. Navdušilo me je, da se je premierka zavedala odgovornosti, ki pride s tem, ko vlada v demokratični državi vlada dobi izredna pooblastila. Sama je izpostavila ključno vlogo medijev, katerih naloga je bdeti nad delovanjem politike in obveščati širšo javnost o dogodkih ter stanju v družbi. Premierka Ardern ima tako vsak dan ob 13:00 novinarsko konferenco, na kateri v živo odgovarja na vprašanja novinarjev ter obvešča javnost o zadnjih statistikah ter ukrepih. Zaveda se, da so mediji eden izmed ključnih partnerjev v reševanju trenutne situacije. Namesto da se bori z mediji, je vzpostavila z njimi partnerski odnos. Dejstvo je, da je Ardernova prvovrstni komunikator, saj je diplomirala prav iz komunikacijskih ved. V njenem suverenem nastopu najdemo ključne lastnosti, ki zaznamujejo učinkovito krizno komuniciranje. Na eni strani daje občutek empatije in človečnosti, po drugi pa občutek nadzora, stabilnosti in jasne vizije, kaj mora vlada doseči v tem boju. Visoko stopnjo politične zrelosti je premierka pokazala tudi s tem, ko je sama predlagala ustanovitev posebne parlamentarne komisije, ki bdi nad delovanje vlada v času izrednih razmer ter posebnih pooblastil. Vodenje te komisije pa ima večinoma v rokah opozicijska stranka. Presenečen sem bil, kako je znala novozelandska politika na višku predvolilnega boja preseči politične in filozofske razlike ter skupiti skupaj ter tako združiti, ne pa razdeliti narod. To samo potrjuje, zakaj se Nova Zelandija uvršča tako visoko na svetovnih političnih lestvicah.

Kako ste si sami uredili življenje in delo? Kako v teh dneh poteka izobraževanje?

V prvi vrsti je potrebno poudariti, da je visoko šolstvo na Novi Zelandiji posel. Čeprav smo javna univerza, se v veliki meri financiramo s šolninami. Te so za študente iz tujine nekajkrat večje od šolnin za domačine, zato je trenutna koronakriza močno prizadela novozelandsko visoko šolstvo, še bolj pa avstralsko. Samo naša univerza na primer ocenjuje letošnji finančni izpad v višini okoli 30 milijonov novozelandskih dolarjev, kar je okoli 18 milijonov evrov. Sydnejska univerza pa je izpad ocenila na kar 200 milijonov avstralskih dolarjev. Prvi šok za nas je nastopil že takrat, ko je Nova Zelandija prepovedala vstop študentom s Kitajske. Šolsko leto se pri nas začenja marca in večina naših kitajskih študentov je tako obtičala doma. Že v februarju smo se tako ukvarjali s tem, kako tem študentom dostop do študijskih procesov. Pri tem je potrebno upoštevati tudi pet urno časovno razliko s Kitajsko ter omejitev določnih družbenih omrežij, kot je na primer Youtube. Z uvedbo izrednega stanja ter prehodom na najvišjo stopnjo ogroženosti, pa je vlada tako ali tako zaprla vse univerze. Vodstvo naše univerze se je odločilo, da do 28. aprila zaustavi vse študijske procese ter nekoliko podaljša počitnice sredi semestra, ki sovpadajo z Veliko nočjo. Večina univerz na Novi Zelandiji se je odločila podobno. Vzeli so si čas, da so se stvari in strasti nekoliko umirile in da smo lahko sistemsko poiskali rešitve. Delo preko spleta, zlasti pa poučevanje, ne moreta potekati kot "business as usual". Zelo hitro se nakopičijo Zoom sestanki od sedmih zjutraj do osmih zvečer, želimo zmanjšati poplavo informacij in komunikacij, ki med študenti ustvarjajo občutek anksioznosti ter stiske. Nova Zelandija daje velik poudarek na ravnotežju med delom in zasebnim življenjem. To je ena izmed temeljnih vrednot. Trenutno smo v fazi, ko strateško razmišljamo, kako bi nadaljevali naše študijske procese. Usposabljamo ljudi, kako izvajati izobraževanja preko spleta in kako sistemsko vzpostaviti strukture in procese, da bomo lahko kot univerza nadaljevali svoj posel. 

Nova Zelandija daje velik poudarek na ravnotežju med delom in zasebnim življenjem. To je ena izmed temeljnih vrednot. - dr. Matevž Rašković
Se že kažejo kakšne rešitve?

Verjetno bomo procese izpeljali podobno kot v Evropi, ampak na zelo standardiziran način. Predavanja bodo posneta prek različnih spletnih orodij, zlasti Zooma in aplikacije Panopto. Ogromno razmišljamo tudi o uporabi virtualne resničnosti, ki je bila že doslej precej uporabljena v pedagoških procesih. Nova Zelandija je precej  geografsko oddaljena od vsega, zato smo potrebovali orodja, da bi študentom omogočili ustrezno izkustveno učenje. Denimo študenti turizma na naši fakulteti morajo v okviru enega izmed predmetov na praksi izvesti intervjuje z gostinci, hotelirji in turisti in te aktivnosti že nekaj časa izvajamo s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti. Na splošno menim, da se v visokem šolstvu preveč omejujemo z obsedenostjo s spletnim izobraževanjem. Zame je to le ena izmed metod, ki je bolj primerna za dodiplomski študij. Za izobraževanje na podiplomski ravni ter izobraževanje zdravnikov, bančnikov, turističnih delavcev in podobnih panog tako potrebujemo drugačne načine, ki jih lahko ponuja virtualna resničnost. Na ta način dobijo študenti izkustveni del, ki je v nekaterih poklicih izjemno pomemben in se ga enostavno ne da nadomestiti s spletnim podajanjem znanja.

Kaj kriza pomeni za novozelandsko gospodarstvo? Katere panoge so najbolj na udaru?

V primerjavi s Slovenijo je Nova Zelandija bistveno manj odvisna od izvoznega povpraševanja. V Sloveniji izvoz blaga in storitev predstavlja okoli 80 % BDP-ja, na Novi Zelandiji pa okrog 30 %. Poleg kmetijstva in gozdarstva je močno prizadet predvsem turizem, ki zaposluje ogromno delovne sile in predstavlja glavno storitveno panogo, ki presega 10 milijard novozelandskih dolarjev. Visoko šolstvo je s skoraj tremi milijardami dolarjev druga najpomembnejša storitvena panoga. Vlada je različno odreagirala glede na posamezne sektorje. Uvoz in izvoz blaga še vedno potekata relativno nemoteno, kjer je to mogoče. Izvoz surovin se v veliki meri ni ustavil. Vlada je že na začetku jasno pokazala, da je na prvem mestu zdravje prebivalstva in da je to pripravljena postaviti nad ekonomske cilje. Do sedaj je bilo preko 25 milijard novozelandskih dolarjev že namenjenih blažitvi posledic krize, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa. Več kot milijon delavcev od 2,6-milijonske delovne sile ta trenutek prejema subvencije s strani države. Subvencija za polni delavnik znaša okoli 350 evrov na teden. Hkrati je vlada dosegla dogovor tudi z bankami za moratorij odplačevanja kreditov, čeprav je večina bank v tuji lasti, predvsem v avstralski. Vlada je tudi dosegla odlok, s katerim prepoveduje najemodajalcem izvršbe nad najemniki v času izrednih razmer, tudi če ti niso sposobni plačevati najemnine zaradi izgube dohodka. Nova Zelandija je imela to srečo, da je imela zelo zdrave javne finance ter nizek javni dolg. Država pa je hitro nakazala sposobnost dodatnega zadolževanja in pripravila nabor ciljno usmerjenih ukrepov za blažitev posledic krize. Prav zaradi tovrstnih ukrepov je mednarodna agencija Moody's pred kratkim ohranila stabilno "trojni A rating" za Novo Zelandijo, kar je močan signal mednarodnim trgom.

Vlada je tudi dosegla odlok, s katerim prepoveduje najemodajalcem izvršbe nad najemniki v času izrednih razmer, tudi če ti niso sposobni plačevati najemnine zaradi izgube dohodka. - dr. Matevž Rašković
Kaj te razmere spremenijo za uporabnike na trgu, kako so se spremenile njegove navade? V Sloveniji opažamo porast spletnih nakupov, poslužujejo se količinskega kupovanja “na zalogo” …

Spremembe so, a ne tako drastične kot v Sloveniji. Ta realnost stanja v vrsti za supermarket je nekaj, česar Novozelandci nikakor niso bili vajeni. Podjetja so hitro razvila različne aplikacije, ki kažejo čas čakanja v posameznih trgovinah ter te obvestijo, kdaj prideš na vrsto. To so zelo aplikativne tehnološke novosti. Novozelandska vlada se sedaj pogovarja s Singapurjem, ki velja za lep primer obvladovanja koronavirusa, za morebitno uvedbo podobne aplikacije, ki spremlja vse okužene s koronavirusom oziroma prišleke v državo, ki morajo biti v samoizolaciji. To je močno pomagalo pri tem, da so v Singapurju uspeli hitro najti okužene in jih izolirati od ostalih. Uporaba moderne tehnologije in pravočasni ukrepi vlade so bili ključni pri zajezitvi koronavirusa. Kot zanimivost, na Novi Zelandiji je po podatkih Guardiana najbolj naraslo zanimanje za igračke za odrasle in to je jasno v naših skupnostih izzvalo precej zabavnih trenutkov.

Novozelandske vrste za vstop v supermarket.

Glede na to, da ste poznavalec dogajanja na azijskih trgih - kaj se dogaja na Kitajskem, kakšen je Kitajski trg, kako se življenje vrača v stare tirnice po umiritvi zdravstvene situacije?

Težko je potegniti skupni imenovalec, Azija je ogromna. Kljub temu pa je za azijsko okolje značilno, da so viri zelo omejeni. Če pogledamo na primer samo Kitajsko, ima ta na voljo 6 % svoje površine, kjer mora nahraniti 18 % svetovnega prebivalstva. Podobno je v Južni Koreji, Hongkongu, na Tajvanu, v Singapurju. Gre za izredno gosto poseljena in z viri omejena okolja. To s seboj prinaša izredno visoko stopnjo konkurenčnosti. Lep primer je celinska Kitajska, kjer je tipičen delavnik ponazorjen s številkami 996. Delo od devetih zjutraj do devetih zvečer šest dni na teden. To za sabo v deset ali dvajset milijonskem mestu potegne še več ur prevoza na oziroma z delovnega mesta. Ta način življenja pomeni, da večina azijskih potrošnikov živi hiter tempo življenja, prehranjujejo se na poti in tako večino sredstev porabijo izven svojega doma. Veliko je Azijcev, ki nikoli v življenju niso kuhali doma. Ti vzorci so se zdaj zagotovo močno spremenili, kar naenkrat so bili ljudje prisiljeni ostati doma. Začeli so odkrivati zabavo znotraj doma, na primer: Netflix, Amazon Prime, telovadbo doma.

Posledice koronavirusa na spremembe v vedenju potrošnikov bi lahko bile dolgotrajne - Kitajski potrošniki so se navadili biti doma, delati od doma, potrošnja doma se veča in veča. Zasebno so Kitajci zelo varčni, veliko bolj pa radi trošijo v javnosti. Za pametni telefon Kitajci zapravijo več kot za marsikateri kos bele tehnike doma. S trošenjem v javnosti se gradi družbeni ugled. Na Kitajskem velja pregovor: "Les na sprednjem delu vrat, ki gledajo na hodnik, je vedno boljši kot les na notranjem delu vrat". Pomembno za svetovno gospodarstvo je tudi to, da bodo Kitajci manj potovali oziroma se bodo preusmerili v potovanje znotraj države. In ne smemo pozabiti tudi tega, da so bili Kitajci v določenih državah deležni precejšnje stopnje (institucionalnega) rasizma. Ravno Italija je država, ki privabi največ turistov s Kitajske, hkrati pa v Italiji živi okoli 300.000 Kitajcev. Odnosa italijanskih oblasti, ki so Kitajcem hitro prepovedale vstop v restavracije in trgovine, Kitajci ne bodo hitro pozabili. Ne pozabimo niti na študente, torej kar 600.000 kitajskih študentov, ki letno študirajo v tujini in od katerih so lepo živele predvsem anglosaške države. Avstralija je lep primer države, ki ni bila najbolj spretna v svojem komuniciranju ter ukrepih do kitajskih in drugih tujih študentov iz Azije. Vlada premiera Scotta Morrisona je bila pogosto v svojih izjavah in ukrepih premalo previdna. Prav ta nespretnost lahko ima dologoročne posledice za panogo visokega šolstva, ki je z okoli 32 milijardami avstralskih dolarjev desetkrat pomembnejša za avstralsko gospodarstvo kot na primer ovčereja.

"Za pametni telefon Kitajci zapravijo več kot za marsikateri kos bele tehnike doma," eno izmed navad kitajskih potrošnikov zaupa dr. Matevž Rašković.
Pozitiven vidik trenutne situaciji v Sloveniji je zagotovo solidarnost. Kako se to odraža v Aziji, ki sicer ni ravno znana po tem?

Solidarnost v Aziji ima drugačen obraz, predvsem gre za bolj neinstitucionalne in neformalne oblike. V večini zahodnih držav je solidarnost na institucionalni ravni. Slovenci stopimo skupaj kot narod, ko je potrebno. V Aziji je solidarnost vezana na prijatelje in razširjeno družino ter tako imenovanje stanovanjske predele. Francis Fukuyama, eden izmed vodilnih političnih filozofov sodobnega časa, v svoji knjigi Zaupanje (1995) govori o različnih tipih družb, glede na razlike v zaupanju. Potegnil je na primer vzporednice, kako zahodne družbe temeljijo na institucionalnem zaupanju, kar za sabo potegne kolektivno pripadnost na institucionalni ravni. V Aziji gre bolj za »plemensko« oziroma skupinsko naravnanost. Zaupanje obstaja, ampak ima drugačno funkcijo, predvsem funkcijo socialne varnosti, ki jo ne more zagotoviti država. Azijske družbe so zelo številčne, omejene z naravnimi viri, etnično heterogene, zato težje pride do institucionalnega zaupanja in institucionalne socialne varnosti. To velja tudi na primer za Singapur, kjer je stopnja javne socialne zaščite dokaj nizka. Ta vidik družbe je večinoma privatiziran ter nedosegljiv večini migrantov ter revnejših v družbi.

Kakšne so napovedi, kaj se bo dogajalo v tem delu sveta po umiritvi zdravstvene situacije?

Kdorkoli trenutno kaj z gotovostjo napoveduje, bodisi natolcuje ali pa je prepričan v lastno vsemogočnost. Pri tem mi na pamet padejo slavne besede ekonomista Johna M. Kaynesa, da je edina gotovost to, da bomo na dolgi rok vsi mrtvi. Vse ostalo je spremenljivo. Če pogledamo z zgodovinske perspektive, bi rekel, da tudi koronavirus ni nek "kataklizmični" dogodek. Ravno v teh dneh sem prebral knjigo Iana Morisa “Why The West Rules For Now”, ki ponuja fantastičen pregled zadnjih 15.000 let človeške zgodovine ter njenega družbenega razvoja. Ključno sporočilo je, da skozi zgodovino človeštva delujejo določene silnice in ravnotežja, zato tudi koronavirus ne bo takšen preobrat človeštva, kot vsi pričakujemo. Prej bo to nek katalizator družbenih sprememb, ki so bile že v teku. Menim, da bo pospešil zasuk z zahoda proti vzhodu, povečal bo družbene razlike, tudi zaradi velikih tehnoloških sprememb. Tisti, ki so že sedaj na robu družbe, bodo ostali še bolj zadaj. Žal nimajo vsi dostopa do računalnikov, brezplačnega interneta. In tudi tu mora visoko šolstvo opraviti svojo funkcijo kot nekakšen socialni korektiv, institucionalna varnostna mreža. Ne smemo pozabiti na človečnost in na ljudi, ki so na robovih družbe. 

Ne smemo pozabiti na človečnost in na ljudi, ki so na robovih družbe. - dr. Matevž Rašković

Vabimo vas k ogledu celotnega intervjuja z Matevžem Raškovićem, v katerem razkriva tudi osebne načrte za prihodnost:

Za boljše razumevanje situacije na Novi Zelandiji, dr. Matevž Rašković priporoča ogled videa o razmerah v tej državi.

Povezane teme

Drugi zapisi na temo

o dms

Več kot

700

članov
Več kot

300

zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam
VEČ KOT 280 UR IZOBRAŽEVANJ
MREŽENJE Z VEČ KOT 700 ČLANI
večkot 70 dogodkov letno
spoznajte vse prednosti članstva
v društvu
razišči NIVOJE članstvA
dostavljamo NOVICE IZ SVETA
MARKETINGA
prijava na e-novice