Tako je razliko med vodenjem in voditeljstvom na podlagi definicije Sonje Klopčič razložila Maruša Grah, ki je na Članskem meetupu vodila pogovor s Petro Čadež in Žigom Gliho.

Petra Čadež je direktorica marketinga v SSP Delikatesni namazi v Atlantic Grupi in vodi ekipo 34 ljudi, ki so v osmih različnih državah. Žiga Gliha, direktor integriranega tržnega komuniciranja je na Pristopu osem let, njegova današnja funkcija pa je evolucija njegovega dela znotraj agencije, kjer je začel kot direktor naročnikov.

Če se je včasih več ukvarjal z vsebino in naročniki, se danes več ukvarja z ljudmi. Priznava, da dela tudi napake, če se jih zave, jih skuša popraviti, če se jih ne, pa ima ekipo, ki ga nanje opozori in to zelo ceni.

Če bi pred leti vedeli to, kar vemo danes ...

Ob pogledu nazaj, na svoje izkušnje, je Petra Čadež dejala, da bi seveda v retrospektivi spremenila veliko stvari, ki jih danes ve, a jih takrat ni. Sposodila si je prispodobo, da je življenje kot knjižnica, kjer imaš na policah vse več knjig, in tudi sama jih ima. Žiga Gliha pa si želi, da bi tudi, ko se ni, poslušal sebe. Kot je dejal, je zelo empatičen, »in to je moja konkurenčna prednost.«

Ko gledata nazaj, sta se oba lahko učila od izjemnih ljudi in vodij, drugi pa so jima pokazali, kakšni vodji si ne želita biti. »Ne delam stvari ljudem, za katere si ne želim, da bi jih drugi delali meni,« je dejal Žiga Gliha.

Vodji ali voditelja?

Vloga vodje marketinga pa je še nekoliko drugačna od siceršnje vodstvene funkcije. V Atlantic Grupi je marketing lastnik procesa od začetka do konca in v ta proces »priklapljamo druge službe,« je dejala Petra Čadež. In včasih je čutiti, da druge službe odgovornosti za uspeh ne čutijo v enaki meri kot marketing. »Vodje moramo razumeti, da nima vsak v organizaciji enake odgovornosti, mora pa vsak razumeti celotno sliko in svoj del v tem.«

Petra Čadež je ekipo oblikovala tako, da ji danes ni treba ničesar več narediti sami, a priznava, da je do tega treba priti. »Kar boš sejal, to boš žel,« je povzela. To pa pomeni tudi, da pri sprejemanju odločitev ni sama, ima ekipo, s katero se lahko posvetuje. Veliko tem tako predebatira z ekipo, težko pa se je nato odločiti, do katere mere in o katerih temah, saj na koncu kot direktorica marketinga sama sprejme odločitev. S tem sicer nima težav, dejala je, da sama zelo rada prevzema odgovornost, ne želi namreč, da so stvari nedorečene, da stojijo na mestu zato, ker se nekdo ne more odločiti.

Žiga Gliha je hkrati tudi mentor nekaterim zaposlenim, želi si izpiliti proces, ki ga imajo, še vedno se ukvarja tudi z naročniki in k projektom dodaja time, ki so manj izkušeni, da se lahko učijo. »Ljudi skušam opolnomočiti do te mere, da jim lahko nekoč zgolj povem, kaj morajo narediti,« a se zaveda, da tega ni mogoče doseči takoj. Sam to jemlje kot izkustven proces, pri katerem pa imajo na koncu kar visoka pričakovanja, kako hitro se mora nekdo razvijati. Na koncu je vsak odgovoren zase in za svojo kariero, naloga vodje pa je, da to usmerja, je še dejal Žiga Gliha. Njegova vrata so vedno odprta, zaposlenim bo skušal pomagati, da bodo uspešni v svojem procesu pa naj za to potrebujejo znanje ali pa dobro počutje.

Kako delati s štirimi generacijami naenkrat?

Na vprašanje, kako generacijske razlike (v enem delovnem okolju lahko danes delajo tudi do štiri generacije) vplivajo na vodenje, je Petra Čadež odgovorila, da so zaposleni takšni kot so, ni jih mogoče spreminjati in z njimi je treba delati ne glede na vse. »Najti moraš način, kako jih voditi in izkoristiti potencial, ki ga imajo.« Ni pa nujno, da je več generacij slaba stvar, saj se tudi raznolikost pozna v outputu, ki ga morajo dati od sebe.

Žiga Gliha je ob tem, dejal, da se generacije, ki danes vstopajo na trg dela, bistveno bolj zavedajo svojih pravic, vodja pa mora ustvariti okolje, kjer so vsi enako zavzeti in da ekipa funkcionira.

Petra Čadež svoje zaposlene zelo dobro pozna in vsakega vodi drugače. Od tega, da z nekaterimi zelo neposredno komunicira, do tega, da z zaposlenimi dela bolj v rokavicah, in vse vmes. Danes priznava, da je v primerjavi s svojo mlajšo različico kdaj premehka, saj bi si kakšna situacija kdaj zaslužila, da bi bolj »udarila po mizi (seveda ne dobesedno)«.

Vodja kot »gatekeeper«

»Pred pritiski vodstva sem zelo velik gatekeeper – če ima kdo kaj za povedati o marketingu in prodaji, mora to povedati meni,« je dejala Petra Čadež. Tudi Žiga Gliha se je naučil, da stvari, o katerih razpravlja z razširjenim vodstvom, ne prenaša na zaposlene.  Jim je pa treba stvari razložiti na pravi način, da bodo tudi oni razumeli situacijo.

»Jaz nisem eden od ljudi, ki bi si v mladih letih postavila cilje, kje bom čez deset, dvajset let. Najverjetneje sem si mislila, da če veš, kje je tvoj cilj, je pot malo bolj dolgočasna in ne moreš zaviti ne levo ne desno in si ob poti še kaj ogledat,« a ni slabo imeti cilja. Petra Čadež tako vsem, ki bi si želeli postati vodje marketinga svetuje: »Poslušaj, imej odprte oči, uči se, spij vse, kar pride predte, po slamici, saj ti po enkrat prišlo še kako prav.«