Obstaja zanimiv paradoks človeškega vedenja, ki ga je zelo lepo opisal Adam Grant. Pravi da smo tisti, ki najbolj čutimo posledice nekega stanja ali okoliščine, hkrati paradoksalno najmanj pripravljeni postaviti razloge za naše neugodje pod vprašaj, jim oporekati, jih zavrniti ali spremeniti.
To je paradoks, ki ga v marketingu dobro poznamo. Vemo, da je sprememba nujna, a hkrati se zavedamo, da je odpor do nje pogosto največji ravno tam, kjer bi morala biti najhitrejša.
Marketing ima edinstveno vlogo pri spremembi navad – zna poslušati, povezovati, ustvarjati kontekste, ki omogočajo premik. A to zahteva več kot le dobro kampanjo. Zahteva potrpežljivost, empatijo in strateško vztrajnost. Zahteva tudi poznavanje mehanizmov sprememb.
Statistika je namreč neizprosna: kar 70 % vseh projektov upravljanja sprememb spodleti. Ne zato, ker bi bile ideje slabe, temveč ker sprememba ni bila dobro vodena, ker ni bila dovolj vključujoča, ker ni nagovorila tistega, kar ljudi resnično motivira. Le 34 % sprememb je dejansko uspešnih, čeprav povprečna organizacija izvede kar pet večjih sprememb letno. In še: le 25 % vodij je ocenjenih kot res dobri pri vodenju sprememb.
Zato bomo na septembrskem Članskem meetupu govorili o navadah, ki so predpogoj za vsak trajnostni projekt. O tem, kako jih spreminjamo, zakaj jih ne spreminjamo, in kako lahko marketing postane katalizator trajnostnih vedenj. Ne bomo iskali hitrih rešitev, temveč globlje razumevanje. Ker trajnost ni le cilj, je proces. Procese pa moramo znati voditi, da lahko pridemo do želenega cilja. [PRIJAVA NA ČLANSKI MEETUP]
