Svoje bogate izkušnje in napovedi so z nami delili Lovro Gruden (Indigo Consulting), Aljaž Košmerlj (United.Cloud) in Vesna Miloševič Zupančič (e-Študentski servis).
Lovro Gruden kot ključne trende v marketingu, kjer podjetja lahko najdejo svoje priložnosti, izpostavil:
Na področju marketinga digitalizacija in umetna inteligenca podjetjem omogočata napredne analize vedenja potrošnikov, prilagojeno vsebino in avtomatizacijo. Podjetja se lahko prilagodijo tako, da vlagajo v tehnološka orodja in razvoj digitalnih kompetenc, preoblikujejo poslovne procese ter uspešno implementirajo digitalne rešitve.
Trajnost in transparentnost morata postati vodilo komunikacije podjetij, svojo ponudbo pa morajo prilagoditi tako, da vključuje trajnostne komponente, saj je povpraševanje potrošnikov po tovrstnih izdelkih vse večje. Podjetja naj tako vlagajo v zelene tehnologije in optimizacijo dobavnih verig ter oblikujejo ESG strategije.
Znamke in komunikacijske kampanje naj bodo povezane z lokalnim okoljem ter naj krepijo odnos z lokalnimi skupnostmi. Dobavne verige naj temeljijo na lokalnih dobaviteljih, zmanjša naj se odvisnost od tujih trgov, produkti pa naj se prilagodijo lokalnim preferencam potrošnikov.
Starajoča se populacija postaja vse pomembnejši segment uporabnikov, zato je potrebna prilagojena segmentacija, komuniciranje naj temelji na bolj tradicionalnih kanalih ter osebnem pristopu.
Ob visoki inflaciji so potrošniki vse bolj osredotočeni zgolj na ceno, zato morajo podjetja v komunikaciji poudarjati vrednost izdelkov ter ponujati različne možnosti paketov in popustov. Na drugi strani bodo podjetja morala optimizirati lastne stroške ter diverzificirati prihodkovne tokove ali stebre.
Marketinške kampanje naj upoštevajo politične in kulturne kontekste, marketinške strategije pa se morajo hitro odzivati na spremembe na trgu. Vzpostaviti morajo krizne načrte za krepitev področja upravljanja s tveganji ter diverzificirati trge.
»Podjetja, ki bodo te izzive obravnavala kot priložnosti ter bodo trende vključevala v svoje delovanje, bodo postavila temelje za trajnostno rast, večjo konkurenčnost in dolgoročno uspešnost,« je zaključil Lovor Gruden.
Ste že izbrali svoj paket članskih izobraževanj za leto 2025?
Čeprav smo se z umetno inteligenco pobližje spoznali ob prihodu ChatGPT-ja na trg, pa je umetna inteligenca že bistveno dlje vse okoli nas, je poudaril Aljaž Košmerlj. Je v ozadju iskanja poti prek Google zemljevidov, branju teksta s pomočjo Acrobata ali v vseh logističnih procesih, in se tega sploh ne zavedamo. Tako v roku dveh let tudi prilagajanja fotografij (npr. dodajanje telesa k obrazu) ne bomo več jemali kot nekaj posebnega, pač pa bo sprejeto kot nekaj povsem običajnega.
Zato opozarja, da je umetna inteligenca oziroma veliki jezikovni modeli (LLM) zgolj orodje kot vsako drugo. Seveda ima velik vpliv na naše delo, zaradi nje je naše delo lahko enostavnejše in hitrejše, a so po mnenju Aljaža Košmerlja. obljube, kaj vse bo umetna inteligenca omogočala, prenapihnjene. »Na podlagi tega, kar o umetni inteligenci vemo danes, je nemogoče zanesljivo napovedati kdaj in kako bo sposobna stvari, ki jih danes nekateri že z gotovostjo obljubljajo.«
Podobnih preskokov v zgodovini je bilo že veliko in tudi umetna inteligenca je že imela obdobja, ko obljube niso bile izpolnjene in vlaganje vanjo se je ustavilo. Ob tem je opozoril še, da je vedno več vsebine, ki obstaja na spletu, ustvarjene s pomočjo umetne inteligence, prvo pravilo razvoja novih modelov strojnega učenja pa je, da se ne smeš učiti na vsebinah, ki so jih generirala podobna orodja ali kot je dejal Aljaž Košmerlj: »Ne smeš se učiti na lastnih izhodih.«
Na področju marketinga se po njegovih besedah kot naslednji veliki korak omenjajo pametni agenti, ki jih bodo poganjali veliki jezikovni modeli in nekaj avtomatizacije, ki bodo namesto nas npr. opravili rezervacijo počitnic. A je ob tem izpostavil digitalno oglaševanje, ki temelji na tem, da ga vidijo ljudje. Če bodo digitalne oglase videli le pametni agentje, ki bodo opravili spletno raziskavo namesto nas, digitalno oglaševanje ne bo več tako učinkovito.
Na trg dela na globalni ravni vplivajo tehnološke spremembe, gospodarska negotovost, demografija oziroma staranje prebivalstva, geoekonomska razdrobljenost in zeleni prehod. Zaposlenost še nikoli ni bila tako visoka, brezposelnost pa še nikoli v zgodovini Slovenije tako nizka, hkrati pa se soočamo s pomanjkanjem kadrov, kar predstavlja veliko težavo za podjetja, ki potrebujejo nove zaposlene, je poudarila Vesna Miloševič Zupančič.
Nove zaposlene je tako vse težje privabiti v podjetje in jih nato tudi obdržati. Zato je pomembno, da vemo, kaj je značilno za generacijo Z, ki vstopa na trg dela:
Pri prvi redni zaposlitvi si želijo prožne oblike dela, jasno pot napredovanja, varnost zaposlitve, primerno plačilo, dobre odnose, možnost izobraževanja ter ustrezno ravnovesje med delom in prostim časom. Želijo si, da bi bilo podjetje trajnostno naravnano in ugledno, pomembno jim je duševno zdravje, uvajanje in mentorstvo. Zanje so nujne sprotne povratne informacije ter da jim je dopuščen tudi prostor za morebitne napake.
Marketing lahko pomaga kadrovskim službam pripraviti privlačne oglase za delo, ki ne bodo zgolj prepis sistematizacije, je svetovala Vesna Miloševič Zupančič.
Po njenem mnenju so ljudje oziroma zaposleni zlato 21. stoletja in konkurenčna prednost podjetja. Zato bi morali vsi člani ekipe, ne le vodje in kadrovski managerji, razmišljati o tem, kako (mlade) zaposlene privabiti, jih obdržati in tudi razvijati. Preživijo lahko le tisti, ki se znajo najbolje prilagajati spremembam.