Če si dovolj dolgo v poslu, začneš tehnologijo gledati drugače. Manj te zanima, kaj je novo, in bolj to, kaj se je zares spremenilo v vedenju ljudi ter v načinu, kako sprejemajo odločitve.
Pri umetni inteligenci je ta sprememba že vidna. Ne v laboratoriju, ampak v vsakodnevnem ritmu. Ljudje smo utrujeni od brskanja, primerjanja in prebijanja skozi informacijski šum. Želimo jasnost, hitro in brez nepotrebnih korakov.
Leto 2026 bo leto, ko se bodo posledice tega premika konkretno pokazale v marketingu, razvoju izdelkov in v tem, kako gradimo blagovne znamke. To bo tudi leto, ko bomo iz izkušenj zadnjih let postavili nove temelje za naprej.
Dvajset let je bil osnovni refleks »poišči«. Danes je refleks »vprašaj«. Ljudje se ne vračamo več k seznamom povezav in ročnemu primerjanju informacij. Vprašamo, preberemo odgovor in nadaljujemo z odločitvijo.
ChatGPT, Perplexity, Claude, Gemini, Google AI Overviews, Grok in podobni pogovorni vmesniki so premaknili trenutek odločitve. Vse pogosteje se prvi vtis, prva razlaga in prvi izbor zgodijo še preden nekdo sploh pride do spletne strani. To spremeni vlogo spletnih mest, oglaševanja, komuniciranja in vsebine. Ne izniči jih, premakne pa težišče.
Pri pregledu, kako pogovorni vmesniki razumejo blagovne znamke, podjetja, njihove izdelke in storitve, se ponavlja isti vzorec. Vidne niso nujno največje, vidne so tiste, ki so razumljive.
Blagovna znamka ni več samo to, kar pove o sebi. Blagovna znamka je to, kar sistem zna o njej razložiti naprej.
In tu je del, ki je neprijeten, a ključen. Če AI blagovno znamko vključi preveč splošno, si zamenljiv. Če izdelek ali storitev opiše napačno, si izgubil, še preden si dobil priložnost. Če te v kontekstu odgovora sploh ni, te pač ni.
V panogah, kot so prehrana, energija, mobilnost in javne storitve, jasno vidimo spremembo v vedenju uporabnikov. Zakaj bi brskali po spletni strani podjetja ali organizacije, iskali dokumente in primerjali informacije, če lahko preprosto vprašamo in dobimo odgovor ali usmeritev, ki nam prihrani čas, olajša odločitev in pomaga?
Tu digitalni ambasadorji postanejo logičen naslednji korak. Ne kot modni dodatek in ne kot gumb na spletni strani, temveč kot element, ki dopolnjuje produktno izkušnjo in povečuje vrednost za uporabnika. Spletna stran ostane pomembna, pogovor pa postaja najkrajša pot do jasnosti.
Z nami ste vedno pri viru znanja. Ujemite ugodnejše članske pakete v decembru in januarju.
Ko tretjeosebni podatki izgubljajo vrednost, ostane nekaj, kar je najbolj resnično: to, kar ljudje povedo sami. Njihova vprašanja, dileme, razlogi za odlašanje in jezik, s katerim opisujejo problem.
Ko to danes združimo z znanimi vzorci vedenja: kaj gledamo, kje se ustavimo, kam se vračamo in kje odnehamo, dobimo novo, širšo sliko.
To je prvoosebni signal iz živega sveta. In v dobi umetne inteligence je to gorivo. Kdor ga zna zbirati, razumeti in pametno uporabiti, ponudi povsem drugačno kakovost izkušnje. Na tej točki AI ni več splošna pomoč. Postaja relevantna in personalizirana asistenca.
V letu 2026 ne bo več dovolj, da je izdelek dober. Moral bo biti razložljiv. Ne samo prodajalcu in marketinški ekipi, ampak tudi umetni inteligenci, ki izdelek primerja, umešča med alternative in ga v pravem trenutku priporoča.
Največja napaka je pričakovanje, da bo AI sama od sebe razumela. Razumela bo tisto, kar je jasno opisano, dosledno poimenovano, natančno strukturirano in povezano s konkretnimi primeri uporabe. Kdor poskrbi, da je izdelek razložljiv v sistemih, ki posredujejo odgovore, bo pogosteje izbran, včasih še preden se konkurenca sploh pojavi v pogovoru.
Ko AI prevzame rutino, skrajša pot do informacij in odstrani ponavljanje, se pokaže nekaj zelo človeškega. Ljudje dobijo prostor. Za razmišljanje, odločanje in odnose.
AI ne jemlje človeku vloge. Jemlje mu šum. Ko šum izgine, postanejo presoja, vrednote, ton in način vodenja bistveno bolj vidni. Tu se pokaže razlika med ekipami. Tu se blagovne znamke razlikujejo.
To je trend, ki ga ne moremo ignorirati. V zadnjem desetletju smo že videli, kako lahko algoritmi vplivajo na javno razpoloženje. Poznamo politične kampanje, polarizacijo, tudi Brexit je bil trenutek, ko je postalo jasno, da digitalno okolje informacij ne prenaša nevtralno.
Družbeniji mediji so v primerjavi s pogovornimi vmesniki dojenček. Delujejo na potiskanju vsebine, ne na razlagi. Pogovorni vmesnik pa pogosto postane odgovor, razlaga in okvir, skozi katerega človek razume svet.
In tu se začne odgovornost. Če sistem postane posrednik razlage sveta, potem etika ni več dodatna tema, temveč del infrastrukture. Nihče si ne želi vojne in nihče si ne želi družbe, raztrgane zaradi informacijskega šuma. Verjamem, da bo človeški razum zmagal, ne sam od sebe, ampak zato, ker bomo kot stroka, podjetja in posamezniki vztrajali pri etiki, morali in zdravi kmečki pameti ter tehnologijo uporabljali tako, da krepi razumevanje, ne konflikta.
Leto 2026 ne bo leto orodij. Orodij bo dovolj za vse. Ne bo leto tehnologije. Ta je že danes dovolj zrela, da spreminja pravila igre. Bo leto razumevanja: da se pot do odločitve seli v odgovore, da mora biti blagovna znamka razložljiva in da so prvoosebni signali jedro relevantnosti.
To ni napoved prihodnosti. To je realnost, ki jo vidimo že danes. Stisnimo si roke za srečo v letu 2026 in za pogum v letih, ki so pred nami.
Leto 2026 bo leto razumevanja, da se pot do odločitve seli v odgovore, da mora biti blagovna znamka razložljiva in da so prvoosebni signali jedro relevantnosti." - Simon Cetin
