Kolesarska zveza Slovenije (KZS) je v zadnjega pol leta zabeležila številne dosežke. Uspeli so skleniti nekaj novih sponzorskih pogodb, ki seveda prinašajo tudi nove obveznosti, na nedavni novinarski konferenci so predstavili tudi nov dres slovenske kolesarske reprezentance.

NA KZS-ju so podpisali pogodbe s šestimi velikimi sponzorji, petimi domačimi in enim tujim, ki je tudi njihov opremljevalec (izdelovalec dresov). Pridobivanje sponzorjev dandanes po besedah Pavla Marđonovića poteka drugače kot v preteklosti, ko je bilo veliko »zvez in poznanstev« in čustev, bili pa so tudi nižji zneski. »Danes so menedžerji veliko bolj racionalni, ko se odločijo za sponzorstvo, želijo vedeti, kaj bodo prejeli v zameno.«

Ključni sponzorski elementi morajo biti usklajeni še pred podpisom pogodbe

Dogovori s sponzorji potekajo veliko bolj individualno, saj ne gre le za napise na dresih, logotipe, transparente, družabna omrežja, pač pa tudi za komunikacijske kampanje sponzorjev in aktivacije sponzorstev, ki so lahko zelo različne; nekateri si želijo več motivacije znotraj podjetja, drugi si želijo zavedanje o znamki … Po besedah Pavla Marđonovića je treba še pred podpisom pogodbe uskladiti ključne elemente, sicer se sponzorji za sodelovanje sploh ne bodo odločili.

V KZS-ju menijo, da so si uspeli zagotoviti pravo razmerje malih, srednjih in velikih sponzorjev, da bodo lahko obveznosti ustrezno razporejene. Kolesarji namreč večino leta vozijo za svoje klube, na različnih dirkah, v reprezentančnih dresih vozijo le nekajkrat na leto (letos na državnem, evropskem in svetovnem prvenstvu ter na sredozemskih igrah), zato so težko vsi zbrani na enem mestu.

Podoba v novi preobleki

Popolne prenove so bili deležni reprezentančni dresi in pred kratkim so na KZS-ju predstavili novo podobo. Pri tem so šli razmisleki v dveh smereh: da bi na dresih upodobili Triglav ali pa da bi, podobno kot Italija in Nizozemska, imeli enobarven dres v tradicionalni barvi. Tudi zato, ker ni veliko zelenih dresov v reprezentančnem kolesarstvu, med dirkami pa je nujno, da se kolesarji med sabo dobro opazijo, so se na KZS-ju odločili za zeleno, ki se od zgoraj navzdol preliva v temnejšo, na spodnjem delu pa so še črte v obliki slovenskih gora.

Prenovo je doživel tudi logotip Kolesarske zveze Slovenije. Tudi v tem primeru bi se lahko odločili za logotip, ki je usmerjen v kolo, tako kot številne kolesarske zveze po svetu, a so se odločili za tri črte, ki predstavljajo Triglav, tretja črta pa je zaokrožena in predstavlja kolo. Prvi dve črti bi ob tem lahko predstavljali tudi nogi, ki poganjata kolo, je pojasnil Pavel Marđonović.

Spletni prenosi dirk nižjega kakovostnega razreda

Na KZS-ju so šli v korak s časom tudi na področju novih medijev, vseprisotni so na družbenih omrežjih, kjer poročajo s posameznih dirk, poleg tega pa so pridobili pravice za spletno predvajanje dirk nižjega kakovostnega razreda. »Za to smo se odločili, ker želimo kolesarstvo približati čim širšemu krogu ljudi. Hkrati želimo približati tudi druge zvrsti, ne zgolj cestno kolesarstvo, mladinske selekcije ter ponuditi vsebine kolesarskim navdušencem.«

Slovenija je trenutno kolesarska velesila, konec marca so bili na lestvici mednarodne kolesarske zveze med prvimi petimi kar trije Slovenci, 1. Tadej Pogačar, 2. Primož Roglič, 5. Matej Mohorič. V KZS se zavedajo, da nekoč takšnih rezultatov morda ne bo več, zato se bo zveza po besedah Marđonovića v prihodnje intenzivneje usmerila v zgodbe, dogodke. Poleg tega pa zelo veliko vlagajo v mladinsko reprezentanco, katere člani bi lahko v vseh panogah čez nekaj let dosegali lepe rezultate. »Med njimi so taki, ki bodo čez nekaj let zagotovo sklenili pogodbe s protour ekipami.«

Nisem še slišal, da na srečanjih s sponzorji kdo ne bi slišal za slovenske uspehe, ne samo kolesarske, pač pa tudi druge športne uspehe. - Pavel Marđonović

Kolesarska zveza skrbi za cestno, gorsko in rekreativno kolesarstvo

Pavel Marđonović je sicer tudi sam rekreativni kolesar, kar mu nekoliko pomaga pri opravljanju funkcije predsednika kolesarske zveze, ni pa to ključno. Pomembno se mu zdi, da si, tako kot v poslu, vzame čas za učenje stvari, da se nato lahko učinkovito odloča. Kot eno od svojih prednosti pa vidi tudi v tem, da zna izbrati kakovostne sodelavce, ki odlično opravljajo svoje delo.

‍

KZS ima tako tri podpredsednike, ki so zadolženi za cestno (sem spada klasično cestno kolesarstvo, tekme na velodromu, ciklokros, gravel), gorsko (kros, spust, BMX, enduro) ter množično in rekreativno kolesarstvo. Na vseh področjih zveza skrbi za razvoj. Vse bolj se razvija žensko kolesarstvo, v spustu blesti Monika Hrastnik, lanska in predlanska evropska prvakinja.

Ena od prednosti slovenskega kolesarstva je tudi velodrom v Novem mestu, katerega obnova je bila končana leta 2019. Omogoča trening za vrsto disciplin, med njimi tudi številne olimpijske, kolesarjem pa predstavlja odličen trening za cesto, saj se na velodromu vozi brez prestav in zavor, s fiksnim prenosom, obenem pa zahteva visoko raven koncentracije. Pavel Marđonović tako pričakuje, da bodo slovenski kolesarji na OI v Parizu leta 2024 že krojili svetovni vrh na velodromu. Prav tako si v Kolesarski zvezi Slovenije želijo, da bi velodrom postal osrednji center za celotno regijo ter da bi na njem s sosednjimi državami organizirali skupne dirke.

Na Pohorju evropsko prvenstvo v gorskem kolesarstvu

Cestne dirke potekajo skozi številne kraje in pomembnosti poteka dirke skozi kraj se zavedajo številni kraji, mesta, občine, zato se bodo v KZS-ju še naprej trudili, da bi bilo na voljo čim več prenosov. Med drugim bo 27. maja po slovenskih krajih, v okolici Kobarida, potekala tudi ena od etap letošnje Dirke po Italiji.

Uveljavljena gorsko-kolesarska destinacija je tudi Pohorje, kjer redno gostijo tekme svetovnega pokala, letos pa bo prizorišče gostilo tudi evropsko prvenstvo. Gre za izjemen dogodek v svetovnem merilu – z organizacijo dirke je zelo zadovoljna tudi evropska zveza , ki poleg promocije Slovenije prinaša tudi pozitivne ekonomske učinke za okolico.

Tudi sicer KZS v smučarskih središčih, kot so Kranjska gora, Krvavec, Pohorje, vidi velik potencial. Na tujem namreč smučišča veliko vlagajo v kolesarsko infrastrukturo, saj je kolesarska sezona bistveno daljša kot smučarska, kolesarji pa so hkrati turisti, ki zapravijo več.

‍

Dobrodelnost slovenskih kolesarjev

Slovenski kolesarji veliko vračajo skupnosti, s pomočjo Tadeja Pogačarja je KZS kupila 50 cestnih koles za otroke, ki jih bodo razdelili med klube pa tudi družinam, ki si nakupa takšnega kolesa ne morejo privoščiti. Fundacija Primoža Rogliča pomaga kolesarjem na začetku njihove poti in tudi vračanju v proces treninga ob rehabilitaciji. Matej Mohorič pomaga matičnemu klubu ter mladinski reprezentanci. KZS tovrstna sodelovanja pozdravlja, saj za otroke predstavljajo izjemno motivacijo.

Slovenija ima v cestnem kolesarstvu v svetovni seriji sedem kolesarjev, ki imajo vsi zagotovljen nastop na svetovnem in evropskem prvenstvu. Zaradi uspehov, ki jih dosegajo slovenski kolesarji, pa imajo na voljo 8 mest, zato bodo morali v KZS najti še enega kolesarja.

Na tekmovanjih trase sicer niso enake, enkrat bolj ustrezajo enemu, drugič drugemu. Letošnja cestna dirka na EP je tako na kožo pisana Luki Mezgecu, ki bo tudi kapetan.