Kako izzive in s tem priložnosti nagovoriti? Rešitve in zgodbe so delili Barbara Zmrzlikar iz Slovenske turistične organizacije, Klemen Langus iz Turizma Bohinj in Vesno Malnar Memedovič iz Zavoda Kočevsko. Izkušnje, nauki in marketinške taktike so uporabni tudi v drugih panogah, saj si vsi želimo ustvarjati edinstvene produkte in znamke.

Za višjo dodano vrednost v slovenskem turizmu

Slovenski turizem je v zadnjih letih naredil ogromne premike in Slovenijo postavil na svetovni turistični zemljevid. A tako kot svetovni turizem ima svoje izzive tudi turizem v Sloveniji, to so:

• Ponudba zaostaja za obljubo zelene butične Slovenije.
• Ne ustvari zadostne dodane vrednosti.
• Pomanjkanje kadrov in njihovih kompetenc.
• Učinkovitost upravljanja je nezadostna tako na destinacijski kot podjetniški ravni.
• Odvisnost turizma od drugih dejavnosti - nujnost povezovanja med panogami in sektorji.
• Porušeno ravnotežje med turizmom, prebivalci in okoljem.
• Visoka sezonskost.
• Slovenija zelo omejeno nagovarja zahtevnejše segmente in ciljno trži izven poletja.
• Pomanjkanje avtentičnih (kulturnih) elementov v turistični ponudbi in podobi.
• Zaostajanje v mednarodni konkurenci.
• Trendi v novi normalnosti.
• Podnebna, zdravstvena, varstvena in druga globalna tveganja.

Med vsemi izzivi je Barbara Zmrzlikar (Slovenska turistična organizacija) še posebej izpostavila, da obljuba prehiteva realizacijo, ob tem pa se ustvari premalo dodane vrednosti ter premalo načrtovanja na podlagi podatkov.

Z vsem naštetim se bo spopadala Strategija slovenskega turizma 2022 – 2028, ki med pomembnejšimi nalogami izpostavlja krepitev trajnostnega koncepta razvoja turizma, usmerjanje navznoter, na ponudbeno stran, spodbujanje dviga kakovosti in povezanosti v celotni verigi vrednosti, usmerjanje vseh deležnikov k ustvarjanju odločno višje dodane vrednosti, krepitev pomena narave, kulture, avtentičnosti, zdravja in kakovosti bivanja.

5 strateških ciljev iz Strategije slovenskega turizma:
1. Povečanje kakovosti, vrednosti in zagotovitev celoletne turistične ponudbe.
2. Povečanje zadovoljstva lokalnih prebivalcev, zaposlenih v turizmu in gostov.
3. Pozicioniranje turizma kot generatorja vrednosti in trajnostnega razvoja.
4. Razogljičenje in uravnoteženje slovenskega turizma.
5. Zagotovitev kompetentne in učinkovite upravljavske strukture.

Naloga Slovenske turistične organizacije je med drugim tudi skrbeti za trženje in promocijo slovenskega turizma v tujini ter skrbeti za trajnostni razvoj slovenske turistične ponudbe. Nagovarjajo poslovne javnosti v tujini, upravljajo vsebinski digitalni marketing, ki neposredno nagovarja uporabnike ter skrbijo za raziskave in razvoj. Slednje si želijo še posebej okrepiti, kar bodo lahko dosegli tudi s pomočjo digitalizacije slovenskega turizma. Nastaja namreč nacionalno informacijsko središče, ki bo zbiralo vse relevantne podatke, pomembne za sprejemanje ključnih odločitev. Struktura središča je že postavljena, implementacija pa je predvidena za leto 2025, je še povedala Barbara Zmrzlikar.

Znamka, ki ima potencial Južne Tirolske

Rezultate pa že daje uspešno sodelovanje vseh vpletenih v t. i. biosfernem območju Julijske Alpe. Ta skupna turistična destinacija vključuje 10 občin iz dveh regij, Gorenjske in Goriške. Klemen Langus iz Turizma Bohinj je razložil, da gre pri skupnosti Julijske Alpe za nastajajočo znamko, ki ima vse predispozicije, da postane tako močna turistična znamka, kot je npr. Južna Tirolska.

Ključni turistični kazalniki Julijskih Alp:
- skoraj 1/3 slovenskega turizma
- nekaj manj kot 100.000 prebivalcev (podatek za l. 2019)
- 1,6 do 1,8 milijona obiskovalcev letno
- 2.000 delovnih mest
- 48.876 ležišč (25 % vseh ležišč v Sloveniji)
- 4.033.572 prenočitev od jan-okt 2022 (kar je 28,4 % vseh prenočitev v Sloveniji)
- 80 % tujih prenočitev
Vir: SURS, AJPES, BOJA – vključno z občinama Brda in Kanal

Izzivov, kako upravljati močno znamko, je veliko, sodelovanje pa se je začelo že pred več kot 30 leti, ko so tamkajšnji gospodarstveniki po razpadu Jugoslavije prepoznali nujnost povezovanja. Velik del območja predstavlja Triglavski narodni park (TNP), ki ga nemalo kdo jemlje kot oviro, ne priložnost. Gradniki vizije, ki jo želijo uresničiti v skupnosti Julijske Alpe, so 1) gost, ki mu želijo nuditi prvovrstno in avtentično izkušnjo in jo močno zaznamuje identiteta območja, 2) ekonomski učinki, saj turizem prinaša priložnost za razvoj, 3) okolje, v okviru katerega turizem deluje v funkciji ohranjanja narave in dediščine ter 4) skupnost, za katero je pomembno ohranjanje ravnotežja med bivanjem in obiskom.

Ključne izzive, s katerimi se sooča skupnost Julijske Alpe, so pri gradnji blagovne znamke vzeli kot izhodišče, je dejal Klemen Langus. Prvi med njimi je sezonskost, saj se velika večina obiska zgodi v juliju in avgustu, kar predstavlja velik pritisk na zaščito okolja in lokalno prebivalstvo. Drugi je razvojna dilema o usodi velikih zimskih središč, ki so pod velikim vplivom klimatskih sprememb. Tretji pa je 100-odstotna rast ležišč v zadnjih desetih letih, kar je spremenilo navade lokalnega prebivalstva. Prevladujejo namreč zasebne sobe, apartmaji in kampi, naložbe pa ne sledijo filozofiji znamke.

Doživetje, ki upošteva življenjski prostor divjega petelina

Kot je dejal, so želeli znamko graditi skozi produkte z močno vsebino. Med drugim so tako nastali: Juliana Bike, Juliana Trail, Juliana SkiTour in prav vsi produkti upoštevajo okolje, v katerem so nastali. Smučarske ture so tako prilagojene, da ne motijo življenjskega prostora divjega petelina. Pri svojem delovanju so se osredotočili na štiri fokusna področja:

Razvoj, v okviru katerega se želijo premakniti od razvoja produktov k ustvarjanju trajnostnih doživetij in celostnega delovanja destinacije.

Trženje, kjer si prizadevajo za digitalizacijo in odgovorno trženje.

Upravljanje, v okviru katerega se od sodelovanja in načrtovanja premikajo h koordiniranemu udejanjanju.

Identiteta, znotraj katere se približujejo celostnemu upravljanju kakovosti, identitete prostora in znamke.

Pri gradnji znamke pa se jim zdi izjemno pomemben tudi javni prevoz, ki razbremenjuje okolje. Na območju Julijskih Alp ga sestavlja 30 linij, ki jih omogočajo lokalne skupnosti in so jih povezali v enotno aplikacijo. Prav digitalno povezovanje se zdi Langusu izjemno pomembno, saj med drugim omogoča nadzor nad tokovi na območju Julijskih Alp, na podlagi tega pa je mogoče pripraviti tudi številne ukrepe.

Koncept dnevne sobe
Klemen Langus je predstavil tudi koncept dnevne sobe. Dnevno sobo si uredimo po svojem okusu, ustvarimo jo namreč zase. Če se v njej dobro počutimo, tja povabimo tudi prijatelje, znance, ki do tega prostora čutijo določeno mero spoštovanja. Drugi vidik pa je soodvisnost. Tudi turizem je soodvisna dejavnost. Tako kot dnevne sobe nismo sposobni opremiti povsem sami, tudi v turizmu ni mogoče delovati povsem sam. In če se zavedamo nujnosti sodelovanja, potem pri ustvarjanju produktov sodelujemo z vsemi vpletenimi v lokalnem okolju.

Opazovanje medveda vodilni produkt Kočevskega

Za razliko od skupnosti Julijske Alpe, kjer so nekatere že obstoječe produkte in destinacije povezali v enotno znamko, pa so se v Javnem zavodu za turizem in kulturo Kočevje gradnje znamke lotili od zgoraj navzdol, od začetka, je pojasnila direktorica Vesna Malnar Memedovič. Ustvarili so destinacijsko znamko Kočevsko, katere temelj je gozd. Temu so nato dodali sekundarne produkte, kot so nastanitev, prehrana, aktivnosti, doživetja … Izbira gozda je bila naravna odločitev, saj se je že skozi zgodovino okoli gozda izoblikovala identiteta območja, dodali so le skrivnostnost in nastal je slogan Skrivnostni gozd Slovenije. Izoblikovali so štiri glavne linije razvoja: 1. gozdovi; 2. pragozdovi, 3. gozdna reka Kolpa in 4. jezerne površine, okoli katerih gradijo produkte.

Danes imajo obiskovalci na voljo številne produkte, namestitev v hostlu Brlog ali kampu Jezero, obisk bunkerja Škrilj, MTB trail center, učne, pohodne in kolesarske poti, digitalni ogled pragozda, lahko pa se odločijo tudi za opazovanje medveda, kar je trenutno vodilni produkt znamke Kočevsko.

O, Kočevsko najprej kot kulinarična znamka

Kočevsko je mlada outdoor destinacija, kjer obisk temelji na pohodništvu in kolesarjenju, programi pa so vezani na naravo in živali. Kot večina slovenskih destinacij se soočajo s sezonskostjo, veliko truda pa vlagajo v prepoznavnost destinacije z organizacijo različnih dogodkov, kot je na primer Kočevsko outdoor festival.  

Najmlajši projekt, ki so se ga lotili, je O, Kočevsko, kolektivna znamka, ki bo najprej pod svoje okrilje prevzela kulinariko, nato pa še rokodelce, pridelovalce in predelovalce. Za zdaj pod znamko O, Kočevsko ponujajo nekaj kulinaričnih dobrot, ki, tako kot znamka, izhajajo iz gozda.

Meetupi postajajo še bolj družabni

Meetupi so po novem še bolj družabno obarvani, v dobri družbi pa ne sme manjkati niti dobra jedača in pijača. Poleg dobrot s Kočevskega sta se članom predstavili tudi znamki Penine Istenič in LePotica. Vse smo seveda lahko tudi poizkusili.

Nik Istenič je v predstavitvi povedal, da so Penine Istenič prvi zasebni proizvajalec penin po klasični metodi v Sloveniji, sami pa si nenehno prizadevajo za razvoj in inovacije. Razvili so penino z minimalno intervenco, to je penina, v katero zaradi drugačnega postopka pridelave dodajo minimalne količine žvepla. Na trgu pa bodo v skladu s svetovnimi trendi ponudili tudi prvo penino brez dodanega alkohola.

Janja Štrumbelj je z imenom LePotica poimenovala svoje potice, ki so odgovor na pomanjkanje ponudbe tradicionalnih slovenskih slaščic v ljubljanskih kavarnah in slaščičarnah pred desetimi leti. Danes sodeluje s Slovensko turistično organizacijo, številnimi veleposlaništvi in podjetji, v Stari Ljubljani pa ima tudi trgovino, pred katero svoje skupine ustavijo tudi turistični vodniki.