Ko razmišljamo o uspehih slovenskega zborovskega petja, se naše misli samodejno zastavijo pri zasedbi Perpetuum Jazzile. Ampak ali ste vedeli, da Perpetuum Jazzile pravzaprav sploh ni zbor? Nič hudega, tudi mi nismo, dokler nismo prisluhnili zgodbi, ki so jo člani zasedbe zaupali udeležencem majskega Vedoželjnika.

Vokalna ekstaza na odru, ki jo vedno znova na koncertih pričara zasedba Perpetuum Jazzile, temelji na obilici dela, ki se dogaja v ozadju, v zaodrju, daleč od luči in bleščečih odrov. “Zasedba Perpetuum Jazzile je organizirana kot zadruga. Ima svoj upravni odbor, predsednika in nadzorni odbor. Nastope organizira poklicni manager, za glasbeni repertoar skrbi umetniško vodstvo. Za to, da stvari potekajo karseda usklajeno, skrbi tudi sistem operativcev - marketing, PR ekipa, finance, disciplinska komisija, odbor za družabno življenje … Znotraj tega pa organiziramo še posebne projektne in delovne skupine. Vse delamo sami, vse delamo po svojih službah. Druži pa nas ljubezen do petja in pripadnost skupnosti,” razkriva gost majskega Vedoželjnika Jan Trost.

Vse delamo sami, vse delamo po svojih službah. Druži pa nas ljubezen do petja in pripadnost skupnosti. - Jan Trost (Perpetuum Jazzile)

Skupino Perpetuum Jazzile sestavlja približno 45 pevcev. “Resnici na ljubo, v skupino ni lahko priti. Delovanje v skupini zahteva zelo veliko časa. Vaje potekajo dvakrat tedensko, poleg tega organiziramo vikende intenzivnih vaj na katere vabimo gostujoče tutorje pa audio in video snemanja. Imamo približno 40 koncertov letno, rekord je 74. V lanskem letu smo sodelovali na 169 dogodkih, če seštejemo vse koncerte, promocijske nastope, vaje in snemanja. Ves čas pri pevcih spodbujamo čim večjo prisotnost, če te nekaj časa ni, hitro izgubiš energijo, stik s skupino. Je pa dejstvo, da moraš biti za delovanje v skupini zelo motiviran, vsak ima svojo motivacijo, zakaj je del te skupine. Perpetuum Jazzile smo predani, ko smo zraven, delamo na polno,” pojasnjuje Jan Trost. Član marketinške ekipe zasedbe Tomaž Cör ga dopolnjuje: “Kar precej nas je takih, ki smo v zasedbi že zelo dolgo časa. Nenehno iskrico v nas prižiga druženje in ljudje, ki sestavljajo Perpetuum Jazzile. Med sabo smo ustvarili družinski odnos, prijateljstvo in spoštovanja. Zasedba je postala naše pribežališče, kjer se lahko sprostimo in smo to, kar smo. Je naš psihiater, na katerem sproščamo naše “ventile”."

"Perpetuum Jazzile je podjetje v malem, za vse praviloma poskrbimo sami, saj imamo v naših vrstah marketingaše, dizajnerje, pravnike, zdravnike ..." pojasnjuje Jan Trost.

Urša Cigler je pevka z enim najdaljših stažev v vokalni skupini in ima s petjem v Perpetuum Jazzile veliko izkušenj: “Naprej nas žene ustvarjanje, bolje rečeno skupno ustvarjanje. Ko zaslišiš in vidiš končni izdelek, je rezultat ekstaza. Aplavz po odlično izvedenem nastopu je najboljši generator strasti za prihodnost.

Ko zaslišiš in vidiš končni izdelek, je rezultat ekstaza. - Urša Cigler (Perpetuum Jazzile)

Kako nastaja produkt zasedbe Perpetuum Jazzile? Kako nastane to, kar na koncu vidimo na odru? “Začne se pri izboru skladbe, nato pa je naša želja narediti zanimiv in drugačen vokalni aranžma. Iz skladb nastane repertoar in na koncu koncertni šov, CD-ji, DVD-ji. Največ prihodkov ustvarimo preko koncertov, kar je sicer netipično za glasbeno industrijo. To izhaja iz tega, da smo pravzaprav poustvarjalci in ustvarjamo obstoječo glasbo na drugačen način, v drugačni preobleki. Nekoč je večino aranžmajev za nas ustvaril Tomaž Kozlevčar, nato smo se začeli izobraževati sami, razvijati svoje talente in danes aranžmaje pišejo tudi člani ekipe,” pojasnjuje Jan Trost, Urša Cigler pa dodaja: "Za vsako stvar potrebuješ talent, če želiš biti zares uspešen. V naši skupini so posamezniki s številnimi različnimi talenti, ki so jih razvijali skozi delovanje v skupini in danes na različnih področjih pomagajo skupini Perpetuum Jazzile, da ta dosega zares visok nivo, tako na glasbenem kot tudi na drugih področjih."

Kratka zgodovina zasedbe Perpetuum Jazzile: Leta 1983 je jazzovski entuziast Marko Tiran skupaj z nekaterimi pevci iz APZ Toneta Tomšiča ustanovil komorni zbor Gaudeamus, ki velja za predhodnika skupine Perpetuum Jazzile, ki je svoje ime dobila leta 1999. Leta 2000 se je skupini kot producent CD-ja “Ko boš prišla na Bled” pridružil Tomaž Kozlevčar, ki je kot umetniški vodja zbor vodil v obdobju 2000-2011. Leta 2011 je mesto umetniškega vodje prevzela legenda a capella glasbe Peter Karlsson, ki je dal skupini svež, sproščen ton. Danes ima slukipa petčlansko umetniško vodstvo, ki sledi načelom, ki jih je zapustil Karlsson. Prvi večji miselni preboj se je v zasedbi zgodil leta 2004, ko so na a capella festivalu v Gradcu spoznali zakonitosti a capella petja, ki se precej razlikujejo od zborovskih. Petju so začeli dodajati beatbox, z glasovi so začeli imitirati instrumente. Prelom skupine je pomenila skladba Afrika leta 2009, naslednji velik mejnik pa je venček Avsenikovih pesmi. Za potrditev uspeha je skupina leta 2009 prejela tudi Viktorja za posebne dosežke. Skupina je izvedla tudi dve turneji po ZDA, leta 2011 in 2013. V letu 2013 je skupina postala prvi slovenski glasbeni izvajalec, ki je dvakrat zapored razprodal dvorano Stožice (20.000 obiskovalcev).
Afrika je osvojila svet, Avseniki Slovenijo. - Tomaž Cör (Perpetuum Jazzile)


Afrika - Youtube fenomen, ki je osvojil svet

Skupina svoje delovanje danes razmejuje na čas pred Afriko in čas po njej. “Posnetek je bil objavljen nenačrtovano in brez pričakovanj. V mesecu dni smo dosegli milijon ogledov, dnevno smo imeli tudi po 150.000 ogledov. Zavedati se moramo, da je bilo to v letu 2009, ko še ni bilo pametnih telefonov, vsi so Youtube uporabljali na računalnikih. To je bil takrat zares velik dosežek, naš posnetek se je pojavil celo na Youtube trending - najbolj izpostavljeni Youtube videi na svetu. S tem uspehom se je spremenilo naše razmišljanje. Včeraj je bil trg Slovenija, jutri bo svet. In to dobesedno čez noč,” se spominja Jan Trost.

Dve ameriški turneji in nepričakovani učinki

Prva ameriška turneja je trajala 14 dni, v katerih je skupina izvedla 7 koncertov. Medijski odziv je bil relativno majhen. Tomaž Cör zaupa anekdoto: “To je bilo obdobje, ko je bil v ZDA vrh Združenih narodov. Nastopali smo v majhni, a kultni dvorani, v kateri so kariero začenjali številni kasnejši zvezdniki, na koncert pa je poleg Američanov prišla tudi slovenska delegacija s predsednikom Türkom. Ko smo med koncertom predstavili gosta, so Američani kar onemeli. Američani so bili osupli, da je na koncert prišel predsednik države. Pri njih je predsednik nedostopna avtoriteta in zares so bili začudeni, da se je pojavil na koncertu.”

Precej drugačen, čeprav nepričakovan, učinek je imela druga ameriška turneja. “Druga turneja je trajala tri tedne, izvedli smo 13 nastopov, tudi 5 televizijskih. Sodelujoča ekipa je bila precej boljša, unovčili smo izkušnje iz prve turneje. Slovenski mediji so iz turneje naredili velik bum, pojavili pa smo se tudi na največjih ameriških televizijah. V Sloveniji se je takrat ustvaril zares velik medijski preboj in posledica sta bila dva razprodana koncerta v Stožicah,” pojasnjuje Jan Trost, Tomaž Cör pa ga dopolnjuje: “Marketinško smo koncert poimenovali “The Show” - zgodovinski dogodek, saj še noben slovenski zbor ni pel v Stožicah. Upali smo, da bomo lepo zapolnili dvorano, a ta je bila polna že nekaj mesecev pred dogodkom. Do samega koncerta smo napolnili še en večer, pri čemer smo vse delali z našo notranjo ekipo iz skupine.”

"Cilj ameriške turneje je bila investicija v ameriško kariero, pravi učinek pa se je zgodil v Sloveniji,” ugotavlja Urša Cigler (Perpetuum Jazzile).


Kako deluje marketing skupine Perpetuum Jazzile?

“Naša prelomnica je 27. maj 2009. Obdobje pred in po Afriki. Pred Afriko smo peli zase, bilo nam je všeč, presegali smo zborovske stereotipe in poleg petja tudi plesali in se gibali po odru. Razmišljali smo o slovenskem trgu, morda malo o Hrvaški in Avstriji. Nato pa je Jan na svoj Youtube profil naložil Afriko. Po nekaj srečnih naključjih je video postal viralen. 150.000 ogledov dnevno! Afrika nas je izstrelila v svet. Pisal nam je tudi avtor skladbe David Paich in nam zaupal, da dnevno dobiva priredbe svoje skladbe in da je naša zares nekaj navdihujočega, norega, drugačnega,” pojasnjuje Tomaž Cör.

"Naša prelomnica je 27. maj 2009. Obdobje pred in po Afriki," preboj zasedbe ocenjuje Tomaž Cör.


Zasedba Perpetuum Jazzile je kar naenkrat postala znana po celem svetu. “Hitro smo ugotovili, da moramo sedaj stvari zastaviti drugače. Kar nekaj članov zasedbe je delalo v marketingu in oglaševanju, razvili smo nov CGP, gradili na harmoniji barv in določili slogan “vokalna ekstaza”. Zelo spoštujemo zborovsko petje, a sami se ne vidimo kot zbor. Postali smo vokalni orkester, ki poleg petja besedila oponaša tudi druge zvoke in instrumente, kar je izbedbeno precej višja stopnja, če jo primerjamo s klasičnim zborovskim petjem. Primerljivih skupin na svetu je zelo malo,” razkrivajo gostje majskega Vedoželjnika.

Ker podobne skupine na svetu ne obstajajo, se zasedba sooča s prav posebnim izzivom. “Nimamo koncertnega trga,” priznava Tomaž Cör in pojasnjuje: “Skozi turneje na novo postavljamo cilje, kako se pozicionirati. Okrepili smo marketinško ekipo in danes komuniciramo skozi različne kanale - spletna stran, družbena omrežja, medijski zakup, pokroviteljstva, PR, spletna trgovina … Ključni kanal je še vedno naš Youtube kanal, kjer nas klienti opazijo in kontaktirajo. Youtube je naša izložba, veliki del promocijskega proračuna porabimo za snemanje videospotov.”

Kot izkušeni marketingaši se v skupini dobro zavedajo, da je temelj dobrega marketinškega nastopa zgodba. “Samo s PR sporočili danes ne prideš prav daleč. Razprodane Stožice so veliko boljša zgodba. Naš interni pozdrav je “Ogaaaaabno”, v smislu tako dobro, da je že ogabno. Ta slogan so pograbili mediji in seveda so se naslovi Perpetuum Jazzile - ogabno zelo dobro klikali,” zanimive detajle predstavi Tomaž Cör, Urša Cigler pa ga dopolnjuje: “Prijavili smo se tudi na Grammyje, kar pred tem ni naredil še noben slovenski izvajalec. Sodelovali smo tudi na predstavitvi Pirellijevega koledarja, na kateri so gostovali največji umetniki, baletniki, plesalci, pevci in igralci. To so zgodbe, ki jih mediji radi širijo, ljudje pa radi slišijo. Za razlikovanje od drugih uporabljamo tudi drugačno vizualno podobo od ostalih zborov, ki smo jo izpopolnjevali skozi leta. Od zgoščenega stanja v kotu odra do trinadstropnega odra na koncertu v Stožicah. To so stvari, ki nas poleg naše igrivosti in poguma delajo drugačne.”


Foto: Nejc Lasič

Povezane teme

No items found.

Drugi zapisi na temo

o dms

Več kot

700

članov
Več kot

300

zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam
VEČ KOT 200 UR IZOBRAŽEVANJ
MREŽENJE Z VEČ KOT 700 ČLANI
RASTEMO ŽE VEČ KOT 40 LET
spoznajte vse prednosti članstva
v društvu
razišči NIVOJE članstvA
dostavljamo NOVICE IZ SVETA
MARKETINGA
prijava na e-novice