Marjan Batagelj in pridevnik »eksuberanten« gresta skupaj z roko v roki. Kipeč od življenja, Batagelj navdihuje slovensko javnost s svojo zgodbo o tem, kako je uspel povezati zaposlene, da so skupaj začeli zasledovati isti cilj in naravno dediščino – Postojnsko jamo – spremenili v pristno doživetje.

POVEZANI V ISTO SMER

Kako je Marjanu Batagelju uspelo povezati zaposlene v Postojnski jami, da so se s skupnimi močmi usmerili k istemu cilju? Izpostavlja en ključen dogodek na začetku poti: »Najprej smo družbo preimenovali v Postojnska jama, ta korak nas je zelo poenotil, tudi potem v uniformah in podobno. Pri tem smo se dogovorili, da bomo delali samo tisto, kar je dobro za jamo, ne za dobiček,« pojasnjuje Batagelj prvo prelomnico. »V letu in pol smo spoznali, da smo na isti barki,« pravi.

Najprej smo družbo preimenovali v Postojnska jama, ta korak nas je zelo poenotil, tudi potem v uniformah in podobno. Pri tem smo se dogovorili, da bomo delali samo tisto, kar je dobro za jamo, ne za dobiček.

Kar je bilo v tem času še pomembneje, je dejstvo, da se zaposlenim ni vsiljeval. »Zaposleni so bili recimo prepričani, da bom zamenjal vse šefe,« se spominja Batagelj, ki ga mnogi imenujejo serijski podjetnik, saj ima za sabo vrsto uspešnih podjetniških zgodb. Po njegovih besedah je pomembno, da ljudje vodjo sprejmejo. Sami morajo priti do spoznanja, da se mora spremeniti nekaj, kar je dobro zanje. »Jaz sem jim vedno skušal dopovedati, da me najbolj prizadene, ko skušamo nekaj narediti, pa gledamo vsak v svojo stran. Potrebno je gledati v isto smer. Takoj ko te nekdo vleče drugam, to ni produktivno. Isti cilj, poenotena poslanstvo in vizija. To postane sila enostavno, ko razumemo, da smo vsi služabniki naravne vrednote in ne smemo narediti nič slabega,« dodaja.

MARKETING KOT NAČIN OBNAŠANJA IN KULTURA VSEH ZAPOSLENIH DO GOSTA 

Strategija celotnega podjetja izhaja iz temeljnih marketinških odločitev, katerih osnova je trajnostni razvoj naravne in kulturne dediščine. Vse, kar počnejo, mora biti najbolje za Postojnsko jamo. »Mi se igramo s čustvom, ki ga zbujamo, z lepoto narave. Recimo vlakec, ko se usedemo nanj, smo vsi malo otroci. Imamo pravilo, da gremo ljudje na ta vlakec trikrat - v treh generacijah: kot otroci, starši in kot stari starši. Zato je ta vlakec prispodoba za povezovanje,« opisuje Batagelj, ki povezovanje poudarja tudi znotraj podjetja, med posameznimi oddelki. Pred njegovim prihodom so bili na primer gostinci popolnoma ločeni od vodniške službe in niso imeli nobenega skupnega dela, sedaj so poenoteni in bolj povezani, saj morajo vsi stremeti k istemu cilju.

Temeljna platforma marketinga v Postojnski jami je zadovoljen gost in temu cilju so podrejeni vsi zaposleni, od natakarjev, vodnikov do vodstvenih kadrov. Marketinška izhodišča so tako zavezujoča za vse oddelke. Marketing je po mnenju Batagelja igra, ki mora potekati na nivoju celotnega podjetja, ne le marketinškega oddelka, še posebej v turizmu. Postojnska jama sprejema goste iz več kot 150 različnih držav in zaposleni morajo biti na to pripravljeni. Batagelj pri tem stavi predvsem na prijaznost. »Dostikrat povem, da zaposlenemu ne bom zameril pomanjkanja znanja kakega jezika, bom pa neprijaznost. Če ni prijazen, če se ne nasmehne, nima očesnega stika, je vse zaman.« Pri tem poudarja, da mora biti prijaznost prisotna tudi v ekipi: »Spoštovanje moramo pokazati eden do drugega, ne moremo igrati do gostov, drug drugega pa niti pozdraviti. To pozdravljanje, na primer spoštovanje vodnika do perice in obratno, je ključno. Nekdo mora tudi krožnike pomiti, pomesti. Recimo na Booking.com je čistoča izjemno pomembna, zato je pomembno, da je tudi čistilka ponosna na svoje delo.«

Spoštovanje moramo pokazati eden do drugega, ne moremo igrati do gostov, drug drugega pa niti pozdraviti. To pozdravljanje, na primer spoštovanje vodnika do perice in obratno, je ključno.

Gost je v Postojnski jami postal merilo uspeha in posledično zaposleni lažje razumejo svoje naloge oziroma zahteve, ki izhajajo iz marketinške strategije. »Če se gost pritoži zaradi neprijaznosti na recepciji, včasih že zaposleni prizna, da je imel slab dan. Zdaj že vedo, za kaj gre, ni več te prisile od zgoraj – lahko pogledajo na TripAdvisorju, na Googlu, nismo mi v pisarnah tisti bogovi, ki jim narekujejo obnašanje. Nikoli nisem želel konfliktov in vedno iščem pot, kako bi se konfliktom izognil,« pojasnjuje. Ne preseneča torej, da se je Batagelja prijel pridevnik »eksuberanten« - kipeč od življenja, kot je pojasnil v uvodu zajtrka. Eksuberantno vodi tudi Postojnsko jamo: z motiviranjem zaposlenih, da sami prepoznajo, kaj je dobro za podjetje in temu sledijo. 

Fotografije: Nejc Lasič