Blaž Zabukovec je strokovnjak na področju analitike. Korporaciji SAP se je pridružil pred štirimi leti. Trenutno je del njihove regionalne ekipe za podporo prodaji, s fokusom na analitičnih rešitvah. Sodeluje predvsem z večjimi strankami v Nemčiji, Švici, Belgiji in v Adriatik regiji. S poslovno inteligenco se ukvarja že 15 let. Blaža smo za pogovor ujeli med njegovim obiskom v Sloveniji, saj sicer živi in dela v Bruslju.

Pravite, da je analitika vaša poslovna strast. Zakaj in kako se človek zaljubi v analitiko?

Mislim, da me je od nekdaj veselilo reševanje problemov. Preden sem se začel ukvarjati s poslovno inteligenco, sem delal na področju upravljanja prodajno nabavnih verig. Tudi to je bilo zanimivo in dinamično delo. S časom pa sem spoznal, da se ves čas vrtim v enakem krogu procesov in reševanja enakih problemov, tako da bi lahko rekel, da mi je postalo malo dolgčas. Poslovna analitika pa pomeni, da se vsak dan lotevaš nečesa povsem drugega. To delo je zelo dinamično in nepredvidljivo. Mislim, da to rad delam tudi zato, ker vem, da naše rešitve pomagajo podjetjem in organizacijam bolje poslovati, ustvarjati večje dobičke in da jim zato prinašamo boljši jutri.

Od začetka vaše poslovne poti se ukvarjate s poslovno inteligenco, kar je že več kot 15 let. Kako so se stvari v tem času spremenile? Predstavljam si, da so bili začetki sploh v Sloveniji težki. Ste morali večkrat na dolgo in široko razlagati, kaj pravzaprav počnete in zakaj je to koristno?

Ko smo začenjali, je bilo zavedanje o tem, kaj omogočajo rešitve z našega področja, zelo omejeno. V Sloveniji smo imeli tudi težavo, da je bila motivacija vodstev podjetij in organizacij, da bi posegali po storitvah poslovne analitike, zelo nizka. To bi pripisal temu, da vpeljava analitičnih sistemov prinese veliko transparentnost poslovanja, veliko boljšo dostopnost do podatkov, kar ni oziroma ni bilo vedno v interesu določenih posameznikov v podjetjih in organizacijah.

Hkrati je bila v času velike rasti prisotna miselnost, da ima vsak vse potrebne podatke in informacije, ki jih potrebuje, v svoji glavi. Zato je bilo res potrebno veliko prepričevanja in dokazovanja, kaj dobrega vpeljava naših sistemov lahko naredi za podjetje.

Ste kdaj naleteli tudi na negativne odzive v smislu, ‘kaj pa mi vi lahko poveste o mojem podjetju, česar že sam ne bi vedel’?

Nikdar ne trdimo, da bi o podjetju vedeli več kot tisti, ki ga vodijo. Zavedamo se, da morajo oni o svojem poslovanju vedeti veliko več kot mi, sicer je nekaj narobe. Naša naloga je, da podjetjem in organizacijam damo na voljo orodja, s pomočjo katerih na enostaven način iz kopice podatkov pridejo do uporabnih informacij. To je temelj našega dela. Iz podatkov delamo informacije. Podatek je nekaj neobdelanega in nima vrednosti, dokler ga ne obdelamo. Ko ga obdelamo, postane informacija in dobi vrednost. Hkrati pa je naša naloga tudi, da omogočimo čim lažjo dostopnost informacij širokemu krogu uporabnikov v podjetjih in organizacijah.

Nikdar ne trdimo, da bi o podjetju vedeli več kot tisti, ki ga vodijo. Zavedamo se, da morajo oni o svojem poslovanju vedeti veliko več kot mi, sicer je nekaj narobe. - Blaž Zabukovec (SAP)

Od kje običajno pride želja po vpeljavi podatkovnih sistemov v podjetje?

To je lahko zelo različno. Včasih pridejo želje s strani vodstva, včasih iz srednjega managementa, recimo iz oddelka marketinga. Največkrat se to zgodi, ko nekdo pri svojem delu opazi, da se več kot s svojim osnovnim delom ukvarja s ‘prekuhavanjem’ podatkov in se zave, da gotovo obstajajo boljši načini. V drugih primerih je na primer motivacija nek pozitiven ali negativen dogodek, potem pa podjetje išče vzroke in vzorce. Bi pa poudaril, da je vedno nujno, da vodstvo to vpeljavo podpira, sicer projekt ne more biti uspešen.

Kaj pa če je ne? Kako jih pridobite na svojo stran?

Nisem pristaš velikih pokov, ampak zagovarjam postopne spremembe in uvajanje novih sistemov. Mislim, da je pristop z malimi zmagami prava pot do cilja, saj smo ljudje čedalje bolj neučakani in želimo videti rezultate skoraj čez noč. Cikli za uvajanje novosti, razvoj in podobno so čedalje krajši in vsakdo v podjetju, ne glede na pozicijo, ki jo zaseda, želi pokazati neke rezultate čim prej. Na ta način se tudi potencialne skeptike veliko lažje pridobi na stran sprememb in uvajanja novih sistemov v podjetje oziroma organizacijo.

Bi pa opozoril, da obstaja tudi nevarnost, da bi se ob teh malih zmagah zadovoljili in projekta ne bi speljali do konca ali da bi se ustavili v posameznih oddelkih. Treba je vedeti, da šele ko združimo podatke iz različnih delov podjetja, morda še kakšne zunanje, dobimo pravo krvno sliko podjetja. Na ta način lahko naredimo tudi neko konkretno napoved in postavimo temelje za uspešno prihodnost.

Vem, da je na trgu veliko konkurence in da marsikdo ponuja zelo ozko usmerjene rešitve, ki so sicer na prvi pogled sprejemljive in pravzaprav z njimi ni nič narobe. Treba je le vedeti, da imajo omejen domet in tudi omejen rok trajanja, saj podjetju na primer ne omogočajo integracije podatkov iz vseh virov, niso dovolj zmogljive in prilagijene za rast. Prav tako nimajo določenih specifičnih funkcionalnosti, ki omogočajo lažje upravljanje, ko pridemo do nekaj sto ali več tisoč uporabnikov. V nekaterih primerih pa je sam koncept dela neustrezen v teh ozko usmerjanih rešitvah, saj ima za posledico nepotrebno kopiranje podatkov. Vse to ustvarja perezapleteno okolje, ki ga je težko obvladovati tako tehnično kot tudi poslovno.

Nisem pristaš velikih pokov, ampak zagovarjam postopne spremembe in uvajanje novih sistemov. Mislim, da je pristop z malimi zmagami prava pot do cilja, saj smo ljudje čedalje bolj neučakani in želimo videti rezultate skoraj čez noč. Blaž Zabukovec, SAP

Govorila sva o tem, kako je bilo, ko ste začenjali. Kakšno pa je stanje danes? Ste zadovoljni ali bi lahko bilo veliko bolje?

Stvari se izboljšujejo, nismo pa še tam, kjer bi si jaz želel, da bi bili. V Sloveniji so se po recesiji stvari začele premikati zelo počasi. Drugje v Evropi so bistveno prej in več investirali v poslovno inteligenco in zato je razumljivo, da so pred nami.

Ampak zadnje čase, ko Slovenijo opazujem malo bolj od zunaj iz tujine in sem prihajam približno vsaka dva meseca, opažam, da se stvari dokaj hitro izboljšujejo. In to mi je všeč. Spet je prisoten nek optimizem izpred desetih let. Vlaga se v podjetja in organizacije, razvoj gre naprej, iščejo se nove možnosti ali pa je opaziti željo po optimizaciji obstoječega stanja.

So morda panoge, ki izstopajo v pozitivnem ali negativnem smislu? Ali pa morda določeni deli podjetij?

Zagotovo so telekomunikacijska podjetja zelo v koraku s časom, čeprav se mi zdi, da so na zahodu še nekoliko bolj uspešni v monetizaciji podatkov, ki jih imajo na voljo. Banke bi po mojem mnenju morale biti velik uporabnik analitičnih rešitev, pa bom rekel, da imajo še veliko prostora za izboljšave. Kar se tiče posameznih oddelkov v podjetjih, pa običajno tako pri nas kot po svetu izstopa oddelek financ, kontrolinga pa tudi marketing in prodaja.

S kakšnimi izzivi se največkrat srečujete? Predstavljam si, da morate večkrat premikati miselnost podjetja in procese, ki so ustaljeni že več let, najbrž desetletij?

Pri SAP-ju bi rekel, da imamo to prednost pred ostalimi konkurenti, da smo že dlje časa prisotni na trgu in to v res številnih panogah. Posledično imamo veliko izkušenj in ko se z določenimi podjetji pogovarjamo, lahko navajamo konkretne primere iz njihove panoge. Lahko jim predstavimo povprečja in primerljive rezultate ter na ta način zelo hitro pridemo do kredibilnosti.

Velikokrat trčimo tudi v kulturo in politiko podjetja. Vsako uvajanje sprememb prinaša premike v podjetjih. Nekdo morda izgubi vlogo, ki jo je imel do sedaj, nekdo jo pridobi, potrebne so re-organizacije, informacije postajajo dostopne širšemu krogu ljudi in zato je izzivov vedno veliko.

Meni osebno se zdijo ljudje največji izziv, tehnologija omogoča vse, potrebna sta (le) denar in čas. Človeški faktor je tisti, ki običajno predstavlja večji izziv.

Velikokrat trčimo tudi v kulturo in politiko podjetja. Vsako uvajanje sprememb prinaša premike v podjetjih. - Blaž Zabukovec (SAP) 

Nam lahko morda predstavite kakšne primere iz prakse, na katere ste še posebej ponosni ali pa se vam zdijo zanimivi?

Morda bi začel kar pri velikem državnem projektu. V podjetju SAP smo namreč zasnovali vso infrastrukturo za projekt davčne blagajne. Ta sedaj omogoča ažurno, ‘real time’ zbiranje podatkov. Vsi podatki so nato v istem trenutku posredovani na Finančno upravo, tam pa uporabljajo številna orodja za njihovo obdelavo. Ta primer navajam, ker je po mojem mnenju lep pokazatelj, kako lahko tehnologija pomaga k bolj učinkovitemu davčnemu sistemu. Vsi ti podatki, ki so najprej nujni za učinkovitost sistema, v drugi fazi nudijo možnosti poenostavitve in optimizacije davčnega sistema in konec koncev s tem tudi bolj učinkovito in uporabniku prijazno državo. Upam, da bomo tehnologijo in te podatke tudi uporabili za določene poenostavitve davčnega sistem in s tem naredili naše okolje poslovanju bolj prijazno.

Zanimivi se mi zdijo tudi primeri iz logističnih podjetji, kjer lahko z našimi rešitvami omogočamo živo spremljanje uspešnosti dostave paketov, zaznavamo, kje nastajajo težave, na koncu pa analitika vseh teh pridobljenih podatkov omogoči napoved za prihodnost. Torej prediktivna analitika, ki podjetjem omogoča, da se bolj kot kurativi posvečajo preventivi, ki je tudi bistveno cenejša.

Morda za naše bralce še kakšen primer s področja marketinga?

Zaznali smo, da si podjetja vseh panog želijo bolj učinkovito komuniciranje s svojimi uporabniki, potrošniki in smo zasnovali orodje (SAP Hybris Marketing), ki podjetjem omogoča povezovanje vseh podatkov o stranki v en sistem, ki nato oddelku marketinga omogoči celosten pregled, segmentacijo in s tem veliko bolj učinkovito načrtovanje kampanj, razumevanje njihove učinkovitosti, optimizacijo in personalizacijo.

Kaj pa je zadnji najnovejši trend, ‘the big thing’ pri vašem delu? Kaj takega se dogaja, kar bo spremenilo prihodnost poslovanja?

To je gotovo tehnologija verižnih podatkovnih blokov (blokchain). Gre za veliko revolucijo, za katero pa nihče še ne ve čisto natančno, kako se bo odvijala. Po mojem mnenju je s tem danes tako, kot je bilo z internetom kakšnih 25 let nazaj. Vedeli smo, da se bodo stvari zelo spremenile, nismo pa vedeli, kako in mogoče čas še ni bil čisto zrel tako s tehnološkega kot tudi s človeškega vidika. Prepričan sem, da je enako s tehnologijo verižnih podatkovnih blokov. Kaj nam bo prinesla, pa si ne upam napovedovati.

Druga stvar, ki bi jo izpostavil, so podjetja, ki z razvojem tehnologij spreminjajo svojo panogo. Tu mislim na podjetja, kot so Uber, Airbnb in podobna. Všeč mi je ta miselnost, ki izziva stare ‘dinozavre’, se pravi dologoletna vodilna podjetja v panogah, da spreminjajo način, na katerega poslujejo, sicer bo na dolgi rok ogrožen tudi njihov obstoj. Ta inovacijski duh mi je zelo všeč.

V zadnjih desetih letih pa ne moremo niti mimo pojava oblaka, ki nam je omogočil razpoložljivost tehnologij in rešitev za veliko večji krog uporabnikov. Omogoča nam tudi agilnost, ki jo nujno potrebujemo v današnjem, hitro spreminjajočem se svetu.

Kaj pa vas najbolj navdušuje v vsem tem razvoju?

Meni osebno so najbolj všeč male stvari, ki mi poenostavljajo vsakdanja opravila in s tem izboljšujejo življenje ali pa omogočijo več prostega časa. Na primer - v zadnjih letih se je močno izboljšal sistem, ki ga uporabljam za prijavo in povračilo potnih stroškov. Veliko potujem in za to sem včasih porabil veliko dragocenega časa. Danes pa lahko s SAP-jevo aplikacijo Concur, ki je tudi na oblaku, to delam kjerkoli, kadarkoli in predvsem sproti. Ni mi treba več prelagati papirjev, zbirati računov, ampak vse to počnem s preprostim fotografiranjem s pametnim telefonom. Kmalu mi ne bo treba računov niti več kategozirati ročno, pač pa bo sistem sam prepoznal kategorijo iz podatkov na računih.

Pri delu pa me predvsem navdušuje, na kakšen način in kolikšne količine podatkov lahko obdelujemo in na kako enostaven način lahko z njimi delamo. S pomočjo “Machine learning-a” (strojnega učenja) aplikacije postajajo vse pametnejše in nam ni potrebno osvajati veliko znanja, da lahko iz podatkov preberemo informacije.

Meni osebno so najbolj všeč male stvari, ki mi poenostavljajo vsakdanja opravila in s tem izboljšujejo življenje ali pa omogočijo več prostega časa. - Blaž Zabukovec (SAP) 

Vi analizirate vse – se znate izklopiti od vsakdanje ‘obsedenosti’ s podatki, ko iščete recimo hotelsko sobo ali kupujete televizor?

Ne, nikoli. (smeh) V osebnem življenju običajno nastavim parametre in jih potem predam analitičnemu sistemu, ki se mu reče moja žena. (smeh) Ona potem razišče vse opcije in mi vrne informacije. Nato se skupaj odločiva, kako naprej.

Tudi kadar berem članke, na primer o tenisu, ki ga tudi zelo rad igram, vedno najprej kliknem na tiste, ki vsebujejo veliko analitike, ki raziskujejo in pojasnjujejo določene strategije igralcev in poskušajo odkriti razloge za končno zmago ali poraz igralca.

Delate v Belgiji. Kje pa dejansko živite?

100 m stran od teniških igrišč (smeh). V Belgiji, v Bruslju. Otroci hodijo tam v šolo in tudi žena ima tam službo. Sicer pa vedno rečem, da je moj dom tam, kjer je moja družina.

Pogrešate Slovenijo?

Ja in ne. Moja osebna ocena je, da je kvaliteta osebnega življenja v Sloveniji absolutno boljša. Ko greš nekam v tujino, vidiš, kaj ti manjka in kaj te moti. V tujini na primer izgubim veliko časa na cesti, za prevoz. V Sloveniji je za sedaj promet še znosen. Včasih pogrešam tudi slovensko podnebje.

Boste ostali v Belgiji?

Ko bom v pokoju, bi zagotovo rad živel v Sloveniji. Kaj pa bo do takrat, si pa ne bi upal napovedovati.

Foto: Žiga Intihar

VČLANI SE

Povezane teme

No items found.

Drugi zapisi na temo

O NAS

Več kot

600

članov
Več kot

400

STROKOVNIH zapisov
Več kot

50

dogodkov letno
Društvo za marketing Slovenije skrbi za umeščanje in razvoj marketinga kot stroke in znanosti v slovenskem ter širšem družbenem in gospodarskem prostoru v Sloveniji.
pridružite se nam